Grrrr…

Koliko nas Grrrrmi?


site statistics

Kategorije

 

November 2018
P T S Č P S N
« Jan    
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

Arhiv

Prvič (zares) na Otoku

17.09.2009

Zadnje čase je vedno manj časa za priprave na izlete in potovanja (verjetno tudi zato, ker je bilo to obdobje res bogato z nomadskim načinom življenja). Vedno pogosteje se namreč dogaja, da pripravljalno obdobje traja le kakšen dan (oziroma le kakšno uro tega dneva) in vključuje zgolj pakiranje – v paniki, kakopak. Še to na koncu tik pred čekiranjem na letalo brezupno obračamo žepe in iščemo osebno izkaznico, izkaznica zdravstvenega zavarovanja pa najraje ostane kar doma. Letos je bila Škotska ena izmed bolj priljubljenih poletnih destinacij – kar trije meni poznani osebki so se v poletnih mesecih odpravili gor. Vsi večinoma zelo zorganizirani in z že nekaj mesecev v naprej rezerviranimi prenočišči in določenimi pikicami na zemljevidu. Ker nama z U tovrstno planiranje potovanj ni blizu in greva raje naokrog »po občutku«, naju (beri: mene) je malo zaskrbelo, saj naj bi bilo v poletnih mesecih nemogoče najti prenočišča na Škotskem. Zato sem se spet spomnila na CouchSurfing in poslala par mejlov, če naju kdo vzame pod streho, naredila sem tudi nekaj rezervacij B&B-jev, vsega pa seveda nisem splanirala, ker če ne to pač ne bi bile več prave počitnice oziroma aktivnice, kot jih po novem imenujem. Na nekem popotniškem forumu sem prebrala, da so do Birminghama ugodne karte in odločitev, da iz Trsta letiva v Birmingham, je padla v trenutku. U je bil zadolžen, da zrihta avto in najina angleško-škotska avantura se je začela.

Pojma nisem imela, da odhajam v drugo največje britansko mesto. Res pa je tudi, da je bilo to moje prvo potovanje na Otok, če odštejem prestopanja na letališču (vsakič znova Stansted). Vedela sem, da rabim funte (kako se človek razvadi in kako ga začne tole menjavanje valut sčasoma nervirati), vedela sem, da bomo vozili po levi, ampak s tem se nisem pretirano obremenjevala, saj sem vedela, da bo kot navdušen voznik celo pot vozil U. Na koncu mi je bilo malo žal, da nisem vsaj poskusila, ampak, kot pravijo, vse je za nekaj dobro in lahko si mislim, zakaj je bilo tako. Sva pa pozabila na adapter, ki ga je kasneje U med pospravljanjem sobe našel nekje v eni izmed škatel še s potovanja po Novi Zelandiji in niti ni vedel več, da ga ima. Z Birminghamom nisva želela preveč komplicirati, ker je bil najin glavni cilj severneje, vseeno pa sva morala prenočiti, saj sva prispela pozno popoldne. V dež in mraz, kakopak. Rešil naju je poljski par, ki se je tudi odločil preizkusiti, kako deluje CouchSurfing. Bogusia in Adam sta naju uvedla v poljsko sceno na Otoku, kjer Poljakov kar mrgoli. So pa zelo spoštovani (po besedah Angležev in Škotov) in pridni delavci. Prav zanimivo, Adam ureja posebno spletno stran za Poljake v Birminghamu (upam, da je pravi link). Prva večerja je bila prav »domača«. Ne vem sicer, kako že tole imenujejo Poljaki, ampak sarma je bila odlična.

Picture 010

Naslednji dan sva skočila še do centra Birminghama in kot se za takšnole potovanje spodobi, pojedla prvi angleški zajtrk, potem pa vzela pot pod noge proti severu. Garminu sva ukazala, naj naju pelje v Glasgow.

01

02

03

  • Share/Bookmark