Grrrr…

Koliko nas Grrrrmi?


site statistics

Kategorije

 

Januar 2019
P T S Č P S N
« Jan    
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

Arhiv

Ne stojte šlatat me za čelo

13.01.2009

Ko sem se prijavila na nagradno igro Nokie za tim blogarje, sem morala izbrati eno od kategorij bloga (potovanja, tehnologija, glasba, igre in moda). Ker imam pač posebne vrste zasvojenost, odločitev za kategorijo ni bila težka. Že bežen pogled na blog pove, da je moja omiljena kategorija lahko samo v zvezi s potovanji.

Potem, ko so me tik pred božičem poklicali, da sem dejansko med izbranci za testiranje nove Nokie, sem glede na izbrano kategorijo pričakovala, da poleg Mašince dobim še letalsko karto za kamorkoli (saj v bistvu nisem zahtevna oseba). Ob prevzemu aparata sem resnevemkako pozabila vprašati, kaj je z letalsko karto … Se pa spomnim, da so mi rekli, da bo strokovna komisija spremljala moje bloganje in mogoče lahko kar tukaj napišem, kam naj mi letalsko karto dostavijo? In če lahko še vedno izbiram destinacijo, bo v tej mrzli zimi Kuba čisto okej. Ni treba komplicirat, res. Aja, pa za dve osebi bo dovolj, ni treba za več. Hvala.

No, če se malo (ampak samo malo) zresnim, naj povem, da me zadnje dni res zelo srbijo prstki, da bi spet rezervirala letalske karte. Ker je odločitev za pomlad že padla, je treba splanirati še poletje. Vprašanje je samo še – kam. Že nekaj časa si želim preizkusiti svoje (in še čigave) živčke na malo daljšem čezoceanskem oz. čezcelinskem letu, torej kar se celine tiče, je pogoj Neevropa. Južni del kugle tudi ni zaželen, vsaj tam, kjer bo zima ne, pa na ZDA imam manjšo alergijo. Vse ostalo bi pa šlo. Predlogi, prosim …

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

Stalinov fetiš

11.01.2009

Ker smo se že pred novim letom dogovarjali, da gremo na preiskus gruzijske hrane in ker je bilo hkrati treba preizkusiti še Mašinco, kako se znajde in kakšna je njena orientacija, smo se včeraj napotili v gruzijsko gostilno Zlato runo. Slovensko se Mašinca sicer še ni naučila (ali pač jaz ne znam nastaviti džipiesa na slovenščino), ampak nas je pa brez problemov pripeljala do iskanega naslova na Štihovi 2.

YouTube slika preogleda

Mnenja ostalih blogarjev in komentatorjev o gruzijski gostilni so se potrdila – prijaznost in simpatičnost osebja je dejansko nič drugega kot samo »za sprobat«. Za konec smo dobili še 4 različne sladice, ki jih je častila hiša. Naj omenim še pristno gruzijsko vince (polsladko, imena si nisem zapomnila), ki smo ga srkali … Baje naj bi ga pil sam Stalin in čisto ga razumem, ker je res odlično. Stalin je očitno tudi v Sloveniji komercialno uspešna gruzijska »znamka«.

Stalinovo vince

Ambient gruzijske gostilne je simpatičen tudi za nepoznavalce njihove kulture, meni pa so se že takoj ob vstopu obudili spomini na potovanje po Gruziji pred dvema letoma. Mašinca je pofotkala par detajlov gostilnice.

ta pravo zlato runo

Aškerc

Gruzija na zemljevidu

Zlato runo jedilni list

Podrobnejše (in verjetno vsaj malo bolj objektivno) poročilo o gurmanskih užitkih je obljubil MatejMM, ker je tudi on fotkal (sicer z mojim darilom od dedka Mraza). Vsakršna podobnost med spodaj pofotkanima osebama je zgolj naključna … Ko nisva fotkala, sva bila čisto fajn družba … Resno.

MatejMM v akciji

Meeya in Mašinca (2)

P.S.: Mašinca (pisana z veliko začetnico) je seveda nova Nokia N96.

  • Share/Bookmark

Jajca

9.01.2009

Jajc na oko nisem jedla že od lanskega marca, ko sem jih skoraj zbruhala zaradi problemov z jetri. Danes pa sem si, ko sem po službi odhajala proti domu, prav zaželela jajca na oljčnem olju. Oljčno olje uporabljam iz dveh razlogov – ker drugega nimam in ker so jajčka na oljčnem olju nekaj najboljšega, čeprav se je treba na okus kar privaditi. Spomnim se, da tudi meni na začetku (v Španiji, kakopak) ni šla preveč ta kombinacija. Na poti domov sem se ustavila še v pekarnici in kupila dva slanika s sezamom. Mmm, je bilo fino …

jajca

Ker mi ni bilo treba čisto zares kuhati, sem prihranila čas za bolj koristne stvari, kot je na primer igranje tetrisa na novi mašinci. 30230 je trenutni rekord, ampak imam še veliko »fore«. Kot super profi raznoraznih tetrisov se ne dam kar takole.

tetris na mašinci

Poleg tega pa mi je danes celo uspelo poslati SMS z novim telefončkom, čeprav brez besedila, poslalo pa ga je le (klicala sem že včeraj). Ko sem želela nekomu poslati MMS, sem ugotovila, da je telefonska ostala v starem mobilcu. Budilka sicer dela, ampak, podobno kot na starem mobilcu, zvoni prezgodaj (pol osmih zjutraj pač ni človeška ura). Nastavitve zvonjenja sem nastavila, kot se šika, saj sem preslišala klic svojega šefa. Tudi sicer je telefon zvonil ravno, ko sem šla na vece. Ikonica za SMS mi non stop utripa, mac naslova za wlan povezavo še nisem našla, drugače pa testiranje nove Nokie poteka brezhibno. ;-)

  • Share/Bookmark

A si nova? Ja, iz trgovine!

8.01.2009

Zadnjič nama je z U. (oba sva razmeroma dobra poznavatelja ljubljanskih ulic) uspelo izgubiti se na poti, ki sva jo skupaj oz. narazen prevozila ali prehodila že vsaj stokrat … in ja, izgubila sva se v Ljubljani. V trenutku nepozornosti sva zgrešila križišče in zapeljala sva na enosmerno ulico, ki je ni in ni bilo konec, pa še nekam čudno je zavila. Potem pa naprej »po občutku« in na koncu sva se znašla na nekem makadamu, od tam v neznano kam … Vse skupaj je izgledalo, kot bi naju ugrabili vesoljci. Ampak sva se znašla in sicer z nekoliko zamude le prišla na cilj.

Včeraj sva se spet peljala proti Ljubljani … Ko sama ne vozim, imam orientacijski del možgančkov bolj ali manj na »off«, če me U. ne prosi, naj spremljam in ga usmerjam. Bilo je že proti večeru in z zanimanjem sem spet poslušala in se učila na pamet Mlakarja, ko kar naenkrat opazim, da sva šla mimo »našega« izvoza. »Ehm, a smo malo falili,« ga previdno vprašam … Ko ne zavije z obvoznice niti na naslednjem izvozu, U. pravi, da bo še najbolje, da naredimo cel krog, da prideva nazaj do »našega« izvoza … Takrat sem postala sumničava in sklepala sem, da se tokrat ne bova izgubila, tako kot zadnjič. In res se nisva. Peljal me je v Mixi, kjer je dedek Mraz pustil darilo zame.

Canon SX10IS

Da pa slučajno ne zmanjka zabave, sem danes prevzela še čisto novo Nokijico. Luštna je, kako se bova razumeli, pa boste videli v naslednjih treh tednih … Aha, in še to … Če te ne prepoznam, ko me kličeš oz. če te ne pokličem, je to zato, ker je tvoja telefonska številka shranjena še na starem mobilcu … ali pa zato, ker tvoje telefonske pač nimam. ;-)

Nokia N96

P.S.: Družbo mi delajo Mikec, hose4, had in 100jko.

  • Share/Bookmark

Mwa mwa mwa

6.01.2009

Prvi dnevi novega leta so vedno v znamenju voščil, dobrih želja, mačkov, sredstev za zdravljenje mačkov in tudi pri nas ni bilo nič drugače. Še največ v teh ponovoletnih dneh pa je poljubčkov in ja, dobila sem malo drugačno »kissing disease«, kot je bila tale zadnjič. Konec koncev so lupčki le najlepši del voščila, saj ostalega tako ali tako ne poslušamo, ker je 99 % vseh voščil enakih, klišejskih in vsaj nemišljenih, če ne že neiskrenih. Ampak pustimo to … Poljubčkov je bilo v tem času še več, kot v »normalnih« ponovoletnih dneh, ker smo imeli na obisku Špance. V Španiji se tako ali tako lupčkajo ob vsaki priložnosti: ko se leto dni ne vidiš, ko se ne vidiš par dni, zjutraj, ko vstaneš, ko gre nekdo na WC in ga dolgo časa ni … No, tako hudo spet ni, ampak je pa res, da te v družbi Špancev lupčkanje kar zasvoji. Na koncu se začneš lupčkat še z ostalimi, ki jih sicer ne bi. Lupčkanje s Španci zna biti tudi nevarno. Na Iberskem polotoku imajo navado začeti lupčkanje na drugi strani, kot pri nas. Mi najprej nastavimo desno lice in potem levo, v Španiji pa ravno obratno. Ker je v Španiji lupčkanje veliko bolj pogosto kot pri nas, sem že pred časom prevzela njihov način. Predvsem z Adrianom imava probleme, kar se tega tiče in večkrat se skoraj zgodi, da bi si kateri od naju polomil nos. Obiski iz Barcelone se danes vračajo domov s celimi nosovi. V novem letu 2009 pa želim vsem skupaj čim več lupčkanja, pa kakorkoli že – z leve proti desni ali z desne proti levi.

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisiStarejši zapisi »