Grrrr…

Koliko nas Grrrrmi?


site statistics

Kategorije

 

November 2018
P T S Č P S N
« Jan    
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

Arhiv

Abšisana majica in polentino

16.02.2009

Vse se je začelo, ko sem sklenila, da »tiste abšisane majice pa že ne bom peglala«. U. me je pogledal spod čela z začudenim izrazom na obrazu in vprašal: »Abšisane«? Čeprav sem za trenutek pomislila, da pač kot moški ne pozna besedišča, ki je kakorkoli povezano s pranjem perila, mi je bilo kmalu jasno, da tale izraz očitno ni »last« našega narečja, ampak da sem ga od nekje uvozila. Seveda, tukaj je zagotovo imela prste vmes moja mama, ki sicer doma ni tolkla po idrijsko, kakšna pa ji je sem pa tja očitno le ušla …

Tole abšisano ji mogoče še oprostim, nikakor pa ne bom kar tako pozabila, kako sem z užitkom še do pred kratkim jedla polentino. Logično, rada sem imela čokolino, rižolino, zakaj ne bi jedla še polentina? Moj spomin sicer ne seže tako daleč, ampak predstavljam si, da sem se, ko sem bila še čisto mala, enkrat pač uprla, da močnika pa že ne bom jedla. Naslednjič sem na mizo dobila polentino, ki je izgledal popolnoma drugače in je bil čisto drugačnega okusa. Sploh ni bilo primerjave. Močnik je seveda v mojem besednjaku obstajal, ampak samo kot priimek. Verjetno nočete vedeti, kakšen je bil moj izraz na obrazu, ko sem pred leti ugotovila, da je polentino … močnik. Skratka, nateg brez primere … ampak močnik pa še vedno ostaja … polentino.

  • Share/Bookmark

Medeni tedni

27.01.2009

Te zanima kdaj, kje, kako, zakaj? Na žalost so medeni tedni že skoraj pri koncu … Čeprav večinoma preživeti doma, so bili tile trije tedni super. Letalske karte mi sicer organizatorji nagradne igre (še) niso poslali, ampak ni panike, še vedno jo bom zelo vesela. (Kuba, ja!) Z Mašinco sva se v vsem tem času dobro razumeli, hujših komunikacijskih nesporazumov ni bilo. Čeprav če dobro pomislim, prav poslušna pa ni bila, tale moja Mašinca in vidi se, kdo nosi hlače v hiši … Ko sem na blogu objavila, kako zvoni, se je potem nekaj časa upirala in ni in ni hotela preklopiti na nove nastavitve. Potem se je vdala in sedaj me uboga. Fotka kot tavelika in le vprašanje časa je, katero od naju bo prej minila zasvojenost s fotkanjem. Tudi potovanja so ji všeč … ko sem bila pred dobrim tednom z njo v Italiji, kar ni in ni nehala zvoniti in zvončkljati … Ji očitno kar paše tale roaming in jaz bi jo z veseljem še kam peljala. Kaj se bo po teh medenih tednih zgodilo z Mašinco, (uradno) ne vem … če me bo zapustila, se bom med drugim tolažila s takšnole mašinco, ki sta mi jo (za vsak slučaj) podarila Elena in Adrian.

27012009055

  • Share/Bookmark

Mašinerija

22.01.2009

Odkrila sem eno stvar, ki se lahko kosa z mojo novo Mašinco. Pred časom sem se lotila »Knjige o možganih« (avtor Peter Russel). Mašinca se v primerjavi z možgani, ki so prava mašinerija, lahko samo skrije. Pa ne da bi podcenjevala svojo oh in sploh super Mašinco … Danes sem malce testirala poslušanje glasbe in radio. Skoraj me je odneslo, ko sem nastavila glasnost na 100 %. Ni slabo. Nastavila sem si tudi nov video ob klicu. Takole po novem zgleda Mašinca, ko me kličeš:

YouTube slika preogleda

Pa če se vrnem na našo mašinerijo v glavi … 10 milijard nevronov naj bi bilo v naših možgančkih (za primerjavo, leta 1979, ko je bila knjiga napisana, je to pomenilo 1/3 prebivalstva, danes pa se tej številki počasi že kar bližamo … 6–7 milijard nas je). En tak nevronček vzpostavi 10 tisoč povezav … Ko so se na Univerzi v Cambridgeu lotili raziskav živčnega sistema črva, so za to potrebovali tri leta. Črviček ima samo 23 nevronov. Če bi želeli na tak način analizirati človeške možgane, bi jim verjetno vzelo »malce« več časa … Ena tolažilna za tiste, ki jih skrbi izumiranje nevronov v naših možgančkih … četudi bi na dan propadlo 1000 nevronov, bi v 80 letih življenja to pomenilo manj kot odstotek vseh nevronov. Fascinantno je tudi, da naj bi kar 50 % otrok do enajstega leta starosti imelo tisti verjetno vsem znani »fotografski spomin«, potem pa začne ta odstotek upadati in sicer predvsem zaradi našega sistema vzgoje in izobraževanja, kjer se (pretirano?) poudarja zgolj delovanje leve polovice možganov (branje, pisanje …), manj pa se spodbuja vizualne predstavnosti. Največji znanstveniki in umetniki (npr. Einstein in da Vinci) so uporabljali sposobnosti obeh polovic možganov. Vizualni spomin je sploh fascinanten – opravili so neko raziskavo, kjer so pokazali 10.000 različnih fotografij, potem pa testirance preverili, če so določeno fotografijo že videli ali ne. Uspešnost prepoznavanja je bila 99.6 %.

V teoriji naj bi si naši možgani lahko zapomnili čisto vse, kar v življenju doživimo. Pred tednom dni je Irenulja v Knjigi frisov objavila spodnjo fotko in pod njo zapisala »neki dobrega (Pisa)« … Tri leta je že od takrat, ko je bila fotka posneta, da si lažje predstavljate situacijo. Tu se je začelo kravžlanje možgančkov, aktivacija milijarde nevrončkov leve polovice in druge milijarde desne polovice možganov, vzpostavljanje raznoraznih povezav med njimi … poleg tega sem se morala boriti še s skušnjavo strica Guglja, ki me je vabljivo gledal, naj vanj vpišem nekaj ključnih besed, a se nisem dala. Nekaj do enih danes zjutraj sem povezala zadnja dva nevrončka in hevreka, imam jo – cecina!

Vsaj kar je povezano s potovanji in hrano, se v moji »mašineriji« očitno res ne pozabi … za vse ostalo pa bo, če ne bo druge, poskrbela Mašinca. :-)

cecina, Meeya, Irenulja

  • Share/Bookmark

Časovni stroj

17.01.2009

Obdobje osnovne šole je bilo v primerjavi z vrtcem pravi raj. Vsaj tako pravijo moji starši, sama se namreč tistih let ne spomnim več prav dobro. Baje mi ni bila všeč vzgojiteljica. Ko sem hodila v srednjo šolo, me nihče ne bi mogel prepričati, da bi šla nazaj v osnovno. Gimnazijska leta so bila super, osnovna šola pa je bila s takratnega stališča dolgočasna. Let na faksu nikakor ne bi zamenjala s pubertetniškimi dogodivščinami na gimnaziji, je le bilo v srednji šoli tudi veliko »teroriziranja« s strani učiteljev, ki, sklepam da, nobenemu ni v užitek. In če pomislim sedaj, da bi morala še enkrat skozi vse izpite na faksu, me vse mine. Nikakor ne pride v poštev!

Na noben način ne bi šla v času nazaj niti naprej. Nikamor. Ne razumem, zakaj z nostalgijo gledamo nazaj na leta, ki smo jih preživeli, niti ne razumem, zakaj so si ljudje od vedno želeli vedeti, kako bo v prihodnosti. Vseeno mi je, če sem se danes spet postarala, meni je fajn – tukaj in zdaj. Časovnega stroja ne rabim, niti ne rabim potovanj v času, potovanja v prostoru so zame povsem dovolj. Četudi z gubico ali dvema več. So pač smejalne.

  • Share/Bookmark

“Home made” gejzir

15.01.2009

Kaže, da je odločitev, katero destinacijo izbrati poleti, padla. U. mi večkrat očita, da vedno obvelja moja. Sem človek kompromisov in ko se enkrat sprijaznim, da ne bo čisto po moje, se pač vseeno začnem veseliti tega, kar me čaka in potem na koncu izgleda, da je bilo vse skupaj moja ideja. Kakorkoli že, na blogu imam dokaz, da je bila Islandija njegova ideja in ja, sem popustila in ja, se že veselim sto na uro. Naštudirala sem že vse lete nizkocenovnikov in takšne malenkosti, ki jo je treba pregledati, preden se gre na pot. No, pa do tja je še daleč. Kot prvo morava uskladiti datume in potem rezervirati karte.

Še en tak »znak«, ki je nakazoval, da morava na Islandijo, se je zgodil danes zjutraj. Ko sem pogledala skozi okno, sem opazila močan curek vode, ki ga je nosilo v zrak. Kakopak sem najprej pomislila, da imam na terasi gejzir. V teh čudnih časih se nikoli ne ve. Ampak ne, curek je prihajal od strani in posumila sem, da sosed urinira čez mojo ograjo. Tudi ta domneva se ni potrdila. Je le kakšno stopinjo pod nulo in zakaj bi se sosed šel olajšat na teraso, če gre lahko v miru na vece na toplem. Izkazalo se je, da je spuščala ena od cevi. Preden mi je uspelo zaktivirati Mašinco, da posnamem tale »home made« gejzir, je stvar spet do take mere zamrznila, da ni nič več špricalo. Se pa na posnetku (ja, posnet z Mašinco) vidi, da je vse naokrog mokro in vsak sam naj si predstavlja, kako je tole izgledalo. Sedaj me samo skrbi, kaj bo, ko se bo led v ceveh stopil … Niagarski slapovi? Oskrbnik bloka pa je na dopustu do ponedeljka … Hmmm.

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »