Grrrr…

Koliko nas Grrrrmi?


site statistics

Kategorije

 

November 2018
P T S Č P S N
« Jan    
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

Arhiv

Cecina

15.04.2009

O cecini sem že pisala v eni izmed objav, preden sem odšla v Piso. Je pač ena izmed takšnih »znamenitosti« Pise, ki je ne pozabiš kar tako. Recept je simpl, ko pasulj, ampak do tega še pridemo … Poleg znamenitosti »Bagni di Nerone« (v kateri kakopak prebivajo klošarji) se nahaja picerija »Al bagno di Nerone« in tu sem na poti domov vedno kupovala tudi cecino … Nekaj časa je trajalo, preden sem se naučila pravilno naročiti cecino – prodajajo jo namreč na 10 dekagramov (ital. un etto), potem pa je šlo kot po maslu. Poleg tega je cecina dejansko ena zelo zelo (ampak res zelo) mastna omleta, sicer pečena v peči, je pa iz same čičerikine moke in vode (in olja seveda, veliko olja).

Bagno di Nerone

Al bagno di Nerone

cecina2

cecina1

Nič lažjega kot to – v Pisi sem si kupila pol kilograma čičerikine moke, vodo imamo doma, z oljem sem pa vseeno malo »šparala«, mi vest ni pustila … ne vem, ali je bilo krivo, da pečice nisem dovolj ogrela, ali sem dala preveč vode, premalo olja ali pa nekaj čisto tretjega … Cecina (ki naj bi sicer bila za pripravo tako zelo enostavna) ni uspela … V omari ostaja še 300 gramov čičerikine moke. Mislim, da bom naslednjič malo priredila tale toskanski recept. Pa saj ne bo nihče vedel, ane?

Pa še to … Ker do sedaj še nihče ni uganil, kam se odpravljam konec tedna, lahko namignem le še, da bom jedla eno drugo cecino, ne italijansko in ne vegetarijansko …

PoGrrrrej še:

Mašinerija

Svet je majhen … Pisa pa še manjša

Privzdignjena krilca

  • Share/Bookmark

“Home made” gejzir

15.01.2009

Kaže, da je odločitev, katero destinacijo izbrati poleti, padla. U. mi večkrat očita, da vedno obvelja moja. Sem človek kompromisov in ko se enkrat sprijaznim, da ne bo čisto po moje, se pač vseeno začnem veseliti tega, kar me čaka in potem na koncu izgleda, da je bilo vse skupaj moja ideja. Kakorkoli že, na blogu imam dokaz, da je bila Islandija njegova ideja in ja, sem popustila in ja, se že veselim sto na uro. Naštudirala sem že vse lete nizkocenovnikov in takšne malenkosti, ki jo je treba pregledati, preden se gre na pot. No, pa do tja je še daleč. Kot prvo morava uskladiti datume in potem rezervirati karte.

Še en tak »znak«, ki je nakazoval, da morava na Islandijo, se je zgodil danes zjutraj. Ko sem pogledala skozi okno, sem opazila močan curek vode, ki ga je nosilo v zrak. Kakopak sem najprej pomislila, da imam na terasi gejzir. V teh čudnih časih se nikoli ne ve. Ampak ne, curek je prihajal od strani in posumila sem, da sosed urinira čez mojo ograjo. Tudi ta domneva se ni potrdila. Je le kakšno stopinjo pod nulo in zakaj bi se sosed šel olajšat na teraso, če gre lahko v miru na vece na toplem. Izkazalo se je, da je spuščala ena od cevi. Preden mi je uspelo zaktivirati Mašinco, da posnamem tale »home made« gejzir, je stvar spet do take mere zamrznila, da ni nič več špricalo. Se pa na posnetku (ja, posnet z Mašinco) vidi, da je vse naokrog mokro in vsak sam naj si predstavlja, kako je tole izgledalo. Sedaj me samo skrbi, kaj bo, ko se bo led v ceveh stopil … Niagarski slapovi? Oskrbnik bloka pa je na dopustu do ponedeljka … Hmmm.

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

Še X dni …

26.05.2008

Bloganje … skoraj bo leto naokrog, ko sem se tudi sama opogumila in spopadla s tem bavbavom – blogom. Najprej z zelo previdimi objavami, da ja naključni bralci ne bi prepoznali, kdo se skriva za stavki in odstavki, potem pa se mi je zazdelo to skrivanje identitete nekoliko odveč in sem poste na blogu začela dopolnjevati s fotkami in kasneje tudi z videoposnetki. Kmalu sta prišli na vrsto potovanji v Gruzijo (z Gruzijo se je pravzaprav vse skupaj začelo in od tu tudi ime bloga Grrrr…) in Belgijo, ko mi je bilo bloganje v pravi užitek (ogromno dogajanja okrog mene, polno novih stvari, novih ljudi in spoznanj, pa še časa je bilo ravno prav, da sem lahko vse skupaj “ublogila”) … Sledilo je nekaj malih krizic, ko sem se bolj poredko oglašala, pa so me potem moji zvesti bralci s komentarji (včasih pa tudi kar v živo) “spravili k pameti”, da sem spet poprijela za tipkovnico, četudi na vidiku ni bilo nobenih potovanj, ki so, kot je, kajneda, že povsem očitno, moja najljubša tema na tem blogu. V pričakovanju možnosti za pisanje o tej moji najljubši temi (in pripravah na potovanja) se je med kategorije prikradla tudi tista “Še X dni”, v katero uvrščam tudi današnji post, čeprav tokrat za spremembo ne odštevam dni do datuma na letalski karti. Pravzaprav mi niti odštevati ne bo treba, ker so za to poskrbeli drugi …

In če sem čisto iskrena, blogati sem začela ne samo zaradi potovanja v Gruzijo, ampak tudi zato, ker bi morala v nasprotnem primeru plačati kotizacijo za letošnji Blogres. ;-)

  • Share/Bookmark

Nenačrtovane počitnice in uganka

25.05.2008

Ponavadi počitnice (tiste prave) načrtujem že vsaj kakšno leto prej (no, mogoče malo manj) ali pa imam vsaj dalj časa v mislih destinacijo, kamor si želimi iti. Odkar sem diplomirala in Španija ni več “itak” vseh mojih prostih dni in neporabljenih denarcev, so prišle na vrsto druge destinacije … Italija, Avstrija, Grčija, Estonija, Finska, Gruzija, Belgija in še kakšna bi se našla … Povsod je lepo, a so kraji, kjer je še lepše …

In tja, kjer mi je bilo še lepše, odhajam konec junija. Nenačrtovano. In ker bodo te počitnice tako zelo kratke, jih bom kar prištela v skupino “kvazipočitnic”. Pa ne da se pritožujem …

Ne vem čisto zagotovo, zakaj mi je ta država takrat tako prirasla k srcu, mogoče zato, ker sem bila skoraj “na frišno” (spet) zaljubljena, mogoče zaradi prijaznih ljudi, mogoče zaradi dobre hrane ali pa zaradi tam neobičajno lepega vremena … Dejstvo je, da mi je ostala v lepem spominu in da sem, ko sem videla vabilo na poroko za tja gor (če malo pomagam), takoj sedla za računalnik v upanju na kolikor toliko ugodno letalsko ponudbo. Danes so karte kupljene. Sedaj je, kar je.

Tule je zemljevidek iz Google Eartha (končna destinacija je označena z rumenim krogcem). Kdo ugane, kam grem?

Uganka

P.S.: Še malo več kot en mesec …

  • Share/Bookmark

Coitus interruptus ali zakaj »še X« ni enako kot sex?

13.01.2008

Grrrr… blogec je nastal bolj kot ne kot neke vrste eksperiment in njegov nastanek je časovno sovpadal z mojim odhodom v Gruzijo … Tisti, ki me poznate, dobro veste, da sem, kar se potovanj tiče, zelo neučakana … in tako je nastala kategorija »še X dni«, ki označuje dneve do naslednjega potovanja.

Že nekaj časa mi je moj StatCounterček pravil, da kar veliko ljudi priklika na stran te kategorije, nisem pa vedela, zakaj …

No, sedaj vem. Če želite v Guglju iskati sex in po pomoti med »e« in »x« vtipkate presledek, je povezava na moj blogec oz. na kategorijo »še X dni« čisto prva.

Tako »služim« obisk na blogu na račun »prekinjenega sexa«.

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »