Grrrr…

Koliko nas Grrrrmi?


site statistics

Kategorije

 

Januar 2019
P T S Č P S N
« Jan    
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031  

Arhiv

Mašinerija

22.01.2009

Odkrila sem eno stvar, ki se lahko kosa z mojo novo Mašinco. Pred časom sem se lotila »Knjige o možganih« (avtor Peter Russel). Mašinca se v primerjavi z možgani, ki so prava mašinerija, lahko samo skrije. Pa ne da bi podcenjevala svojo oh in sploh super Mašinco … Danes sem malce testirala poslušanje glasbe in radio. Skoraj me je odneslo, ko sem nastavila glasnost na 100 %. Ni slabo. Nastavila sem si tudi nov video ob klicu. Takole po novem zgleda Mašinca, ko me kličeš:

YouTube slika preogleda

Pa če se vrnem na našo mašinerijo v glavi … 10 milijard nevronov naj bi bilo v naših možgančkih (za primerjavo, leta 1979, ko je bila knjiga napisana, je to pomenilo 1/3 prebivalstva, danes pa se tej številki počasi že kar bližamo … 6–7 milijard nas je). En tak nevronček vzpostavi 10 tisoč povezav … Ko so se na Univerzi v Cambridgeu lotili raziskav živčnega sistema črva, so za to potrebovali tri leta. Črviček ima samo 23 nevronov. Če bi želeli na tak način analizirati človeške možgane, bi jim verjetno vzelo »malce« več časa … Ena tolažilna za tiste, ki jih skrbi izumiranje nevronov v naših možgančkih … četudi bi na dan propadlo 1000 nevronov, bi v 80 letih življenja to pomenilo manj kot odstotek vseh nevronov. Fascinantno je tudi, da naj bi kar 50 % otrok do enajstega leta starosti imelo tisti verjetno vsem znani »fotografski spomin«, potem pa začne ta odstotek upadati in sicer predvsem zaradi našega sistema vzgoje in izobraževanja, kjer se (pretirano?) poudarja zgolj delovanje leve polovice možganov (branje, pisanje …), manj pa se spodbuja vizualne predstavnosti. Največji znanstveniki in umetniki (npr. Einstein in da Vinci) so uporabljali sposobnosti obeh polovic možganov. Vizualni spomin je sploh fascinanten – opravili so neko raziskavo, kjer so pokazali 10.000 različnih fotografij, potem pa testirance preverili, če so določeno fotografijo že videli ali ne. Uspešnost prepoznavanja je bila 99.6 %.

V teoriji naj bi si naši možgani lahko zapomnili čisto vse, kar v življenju doživimo. Pred tednom dni je Irenulja v Knjigi frisov objavila spodnjo fotko in pod njo zapisala »neki dobrega (Pisa)« … Tri leta je že od takrat, ko je bila fotka posneta, da si lažje predstavljate situacijo. Tu se je začelo kravžlanje možgančkov, aktivacija milijarde nevrončkov leve polovice in druge milijarde desne polovice možganov, vzpostavljanje raznoraznih povezav med njimi … poleg tega sem se morala boriti še s skušnjavo strica Guglja, ki me je vabljivo gledal, naj vanj vpišem nekaj ključnih besed, a se nisem dala. Nekaj do enih danes zjutraj sem povezala zadnja dva nevrončka in hevreka, imam jo – cecina!

Vsaj kar je povezano s potovanji in hrano, se v moji »mašineriji« očitno res ne pozabi … za vse ostalo pa bo, če ne bo druge, poskrbela Mašinca. :-)

cecina, Meeya, Irenulja

  • Share/Bookmark

Evolucija v tehnologiji

19.01.2009

V tale kontekst bi spadal tisti (v bistvu že malce zastareli) vic o moških, ki se prerekajo o tem, kdo ima manjšega. Sedaj se namreč mobilci spet nekoliko večajo – predvsem zaradi raznoraznih funkcij, ki jih omogočajo. Ni čudno, saj hkrati v torbici prenašaš računalnik z internetom, CD-plejer, fotoaparat, kamero, kinodvorano, džipies in še kaj. Saj pravim, tale Mašinca ni od muh. Kar pa je moje popotovalno dušico še najbolj razveselilo, je čisto čisto majhen polnilec baterije. Takole izgleda moja celotna zbirka Nokiinih polnilcev …

evolucija pri Nokii

  • Share/Bookmark

“Home made” gejzir

15.01.2009

Kaže, da je odločitev, katero destinacijo izbrati poleti, padla. U. mi večkrat očita, da vedno obvelja moja. Sem človek kompromisov in ko se enkrat sprijaznim, da ne bo čisto po moje, se pač vseeno začnem veseliti tega, kar me čaka in potem na koncu izgleda, da je bilo vse skupaj moja ideja. Kakorkoli že, na blogu imam dokaz, da je bila Islandija njegova ideja in ja, sem popustila in ja, se že veselim sto na uro. Naštudirala sem že vse lete nizkocenovnikov in takšne malenkosti, ki jo je treba pregledati, preden se gre na pot. No, pa do tja je še daleč. Kot prvo morava uskladiti datume in potem rezervirati karte.

Še en tak »znak«, ki je nakazoval, da morava na Islandijo, se je zgodil danes zjutraj. Ko sem pogledala skozi okno, sem opazila močan curek vode, ki ga je nosilo v zrak. Kakopak sem najprej pomislila, da imam na terasi gejzir. V teh čudnih časih se nikoli ne ve. Ampak ne, curek je prihajal od strani in posumila sem, da sosed urinira čez mojo ograjo. Tudi ta domneva se ni potrdila. Je le kakšno stopinjo pod nulo in zakaj bi se sosed šel olajšat na teraso, če gre lahko v miru na vece na toplem. Izkazalo se je, da je spuščala ena od cevi. Preden mi je uspelo zaktivirati Mašinco, da posnamem tale »home made« gejzir, je stvar spet do take mere zamrznila, da ni nič več špricalo. Se pa na posnetku (ja, posnet z Mašinco) vidi, da je vse naokrog mokro in vsak sam naj si predstavlja, kako je tole izgledalo. Sedaj me samo skrbi, kaj bo, ko se bo led v ceveh stopil … Niagarski slapovi? Oskrbnik bloka pa je na dopustu do ponedeljka … Hmmm.

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

Ne stojte šlatat me za čelo

13.01.2009

Ko sem se prijavila na nagradno igro Nokie za tim blogarje, sem morala izbrati eno od kategorij bloga (potovanja, tehnologija, glasba, igre in moda). Ker imam pač posebne vrste zasvojenost, odločitev za kategorijo ni bila težka. Že bežen pogled na blog pove, da je moja omiljena kategorija lahko samo v zvezi s potovanji.

Potem, ko so me tik pred božičem poklicali, da sem dejansko med izbranci za testiranje nove Nokie, sem glede na izbrano kategorijo pričakovala, da poleg Mašince dobim še letalsko karto za kamorkoli (saj v bistvu nisem zahtevna oseba). Ob prevzemu aparata sem resnevemkako pozabila vprašati, kaj je z letalsko karto … Se pa spomnim, da so mi rekli, da bo strokovna komisija spremljala moje bloganje in mogoče lahko kar tukaj napišem, kam naj mi letalsko karto dostavijo? In če lahko še vedno izbiram destinacijo, bo v tej mrzli zimi Kuba čisto okej. Ni treba komplicirat, res. Aja, pa za dve osebi bo dovolj, ni treba za več. Hvala.

No, če se malo (ampak samo malo) zresnim, naj povem, da me zadnje dni res zelo srbijo prstki, da bi spet rezervirala letalske karte. Ker je odločitev za pomlad že padla, je treba splanirati še poletje. Vprašanje je samo še – kam. Že nekaj časa si želim preizkusiti svoje (in še čigave) živčke na malo daljšem čezoceanskem oz. čezcelinskem letu, torej kar se celine tiče, je pogoj Neevropa. Južni del kugle tudi ni zaželen, vsaj tam, kjer bo zima ne, pa na ZDA imam manjšo alergijo. Vse ostalo bi pa šlo. Predlogi, prosim …

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

Stalinov fetiš

11.01.2009

Ker smo se že pred novim letom dogovarjali, da gremo na preiskus gruzijske hrane in ker je bilo hkrati treba preizkusiti še Mašinco, kako se znajde in kakšna je njena orientacija, smo se včeraj napotili v gruzijsko gostilno Zlato runo. Slovensko se Mašinca sicer še ni naučila (ali pač jaz ne znam nastaviti džipiesa na slovenščino), ampak nas je pa brez problemov pripeljala do iskanega naslova na Štihovi 2.

YouTube slika preogleda

Mnenja ostalih blogarjev in komentatorjev o gruzijski gostilni so se potrdila – prijaznost in simpatičnost osebja je dejansko nič drugega kot samo »za sprobat«. Za konec smo dobili še 4 različne sladice, ki jih je častila hiša. Naj omenim še pristno gruzijsko vince (polsladko, imena si nisem zapomnila), ki smo ga srkali … Baje naj bi ga pil sam Stalin in čisto ga razumem, ker je res odlično. Stalin je očitno tudi v Sloveniji komercialno uspešna gruzijska »znamka«.

Stalinovo vince

Ambient gruzijske gostilne je simpatičen tudi za nepoznavalce njihove kulture, meni pa so se že takoj ob vstopu obudili spomini na potovanje po Gruziji pred dvema letoma. Mašinca je pofotkala par detajlov gostilnice.

ta pravo zlato runo

Aškerc

Gruzija na zemljevidu

Zlato runo jedilni list

Podrobnejše (in verjetno vsaj malo bolj objektivno) poročilo o gurmanskih užitkih je obljubil MatejMM, ker je tudi on fotkal (sicer z mojim darilom od dedka Mraza). Vsakršna podobnost med spodaj pofotkanima osebama je zgolj naključna … Ko nisva fotkala, sva bila čisto fajn družba … Resno.

MatejMM v akciji

Meeya in Mašinca (2)

P.S.: Mašinca (pisana z veliko začetnico) je seveda nova Nokia N96.

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisiStarejši zapisi »