Grrrr…

Koliko nas Grrrrmi?


site statistics

Kategorije

 

November 2018
P T S Č P S N
« Jan    
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

Arhiv

Mašinerija

22.01.2009

Odkrila sem eno stvar, ki se lahko kosa z mojo novo Mašinco. Pred časom sem se lotila »Knjige o možganih« (avtor Peter Russel). Mašinca se v primerjavi z možgani, ki so prava mašinerija, lahko samo skrije. Pa ne da bi podcenjevala svojo oh in sploh super Mašinco … Danes sem malce testirala poslušanje glasbe in radio. Skoraj me je odneslo, ko sem nastavila glasnost na 100 %. Ni slabo. Nastavila sem si tudi nov video ob klicu. Takole po novem zgleda Mašinca, ko me kličeš:

YouTube slika preogleda

Pa če se vrnem na našo mašinerijo v glavi … 10 milijard nevronov naj bi bilo v naših možgančkih (za primerjavo, leta 1979, ko je bila knjiga napisana, je to pomenilo 1/3 prebivalstva, danes pa se tej številki počasi že kar bližamo … 6–7 milijard nas je). En tak nevronček vzpostavi 10 tisoč povezav … Ko so se na Univerzi v Cambridgeu lotili raziskav živčnega sistema črva, so za to potrebovali tri leta. Črviček ima samo 23 nevronov. Če bi želeli na tak način analizirati človeške možgane, bi jim verjetno vzelo »malce« več časa … Ena tolažilna za tiste, ki jih skrbi izumiranje nevronov v naših možgančkih … četudi bi na dan propadlo 1000 nevronov, bi v 80 letih življenja to pomenilo manj kot odstotek vseh nevronov. Fascinantno je tudi, da naj bi kar 50 % otrok do enajstega leta starosti imelo tisti verjetno vsem znani »fotografski spomin«, potem pa začne ta odstotek upadati in sicer predvsem zaradi našega sistema vzgoje in izobraževanja, kjer se (pretirano?) poudarja zgolj delovanje leve polovice možganov (branje, pisanje …), manj pa se spodbuja vizualne predstavnosti. Največji znanstveniki in umetniki (npr. Einstein in da Vinci) so uporabljali sposobnosti obeh polovic možganov. Vizualni spomin je sploh fascinanten – opravili so neko raziskavo, kjer so pokazali 10.000 različnih fotografij, potem pa testirance preverili, če so določeno fotografijo že videli ali ne. Uspešnost prepoznavanja je bila 99.6 %.

V teoriji naj bi si naši možgani lahko zapomnili čisto vse, kar v življenju doživimo. Pred tednom dni je Irenulja v Knjigi frisov objavila spodnjo fotko in pod njo zapisala »neki dobrega (Pisa)« … Tri leta je že od takrat, ko je bila fotka posneta, da si lažje predstavljate situacijo. Tu se je začelo kravžlanje možgančkov, aktivacija milijarde nevrončkov leve polovice in druge milijarde desne polovice možganov, vzpostavljanje raznoraznih povezav med njimi … poleg tega sem se morala boriti še s skušnjavo strica Guglja, ki me je vabljivo gledal, naj vanj vpišem nekaj ključnih besed, a se nisem dala. Nekaj do enih danes zjutraj sem povezala zadnja dva nevrončka in hevreka, imam jo – cecina!

Vsaj kar je povezano s potovanji in hrano, se v moji »mašineriji« očitno res ne pozabi … za vse ostalo pa bo, če ne bo druge, poskrbela Mašinca. :-)

cecina, Meeya, Irenulja

  • Share/Bookmark

“Home made” gejzir

15.01.2009

Kaže, da je odločitev, katero destinacijo izbrati poleti, padla. U. mi večkrat očita, da vedno obvelja moja. Sem človek kompromisov in ko se enkrat sprijaznim, da ne bo čisto po moje, se pač vseeno začnem veseliti tega, kar me čaka in potem na koncu izgleda, da je bilo vse skupaj moja ideja. Kakorkoli že, na blogu imam dokaz, da je bila Islandija njegova ideja in ja, sem popustila in ja, se že veselim sto na uro. Naštudirala sem že vse lete nizkocenovnikov in takšne malenkosti, ki jo je treba pregledati, preden se gre na pot. No, pa do tja je še daleč. Kot prvo morava uskladiti datume in potem rezervirati karte.

Še en tak »znak«, ki je nakazoval, da morava na Islandijo, se je zgodil danes zjutraj. Ko sem pogledala skozi okno, sem opazila močan curek vode, ki ga je nosilo v zrak. Kakopak sem najprej pomislila, da imam na terasi gejzir. V teh čudnih časih se nikoli ne ve. Ampak ne, curek je prihajal od strani in posumila sem, da sosed urinira čez mojo ograjo. Tudi ta domneva se ni potrdila. Je le kakšno stopinjo pod nulo in zakaj bi se sosed šel olajšat na teraso, če gre lahko v miru na vece na toplem. Izkazalo se je, da je spuščala ena od cevi. Preden mi je uspelo zaktivirati Mašinco, da posnamem tale »home made« gejzir, je stvar spet do take mere zamrznila, da ni nič več špricalo. Se pa na posnetku (ja, posnet z Mašinco) vidi, da je vse naokrog mokro in vsak sam naj si predstavlja, kako je tole izgledalo. Sedaj me samo skrbi, kaj bo, ko se bo led v ceveh stopil … Niagarski slapovi? Oskrbnik bloka pa je na dopustu do ponedeljka … Hmmm.

YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

Dragi bloGrrrr!

14.01.2009

Mislim, da je skrajni čas, da se pogovoriva na štiri oči. Ehm, no ja, kakorkoli že … Dejstvo je, da sem ti ponudila prst, ti pa si zagrabil celo roko. Obljubljal si mi gradove v oblakih in jaz sem kupila mačka v žaklju. Ne bom vrgla puške v koruzo, a vseeno se mi zdi, da si me spravil na led, čeprav sem se branila z vsemi štirimi. Kar naježijo se mi lasje, ko vidim, kako mi mečeš polena pod noge, namesto da bi mi stisnil roko. Saj bi te držala za besedo, pa kaj ko ne rečeš ne bev ne mev, medtem ko jaz tu mlatim prazno slamo in pišem poste, ki niso ne tič ne miš. Ne vem, ali se mi samo zdi ali te res slišim, kako vlečeš dreto. Naj me koklja brcne, da se mi nisi kot strela z jasnega dobesedno vdrl v tla. Ne skrbi, saj veš, da si lahko spulim vse lase, pa tebi ne bi skrivila niti enega. Mi pač zadnje dni hodi po glavi, da ne bi smela toliko časa previseti tu gor. Delovna koncentracija je na psu, pisanje seminarske naloge mi je španska vas.

Ali sem res edina črna ovca, ki se še vedno ni spustila na realna tla, vsi ostali pa ste pridni kot mravljice in delate, študirate itd.?

  • Share/Bookmark

Belina je bil z drugo …

29.10.2008

Ja, točno to se je zgodilo. Kar z drugo je šel. Vem, nisem mu posvečala dovolj pozornosti. Vem tudi, da je to naredil samo zato, ker sem zadnje čase sama pogosto šla z drugimi in predvsem, ker sem ga pustila samega. Res pa je tudi, da ga je druga potrebovala, zato mu ne zamerim. Ampak moram priznati, da mi ni bilo vseeno. Točno sem vedela, da bo to storil v ponedeljek. Že navsezgodaj zjutraj, še preden je zvonila budilka (no, mobilc), sem se spomnila nanj. “Je nežna z njim? Bo vse okej? Se bo vrnil in me čakal tam, kjer vedno? Bo po tem vse tako, kot je bilo prej?”

Konec tedna naj bi se spet videla. Upam, da me pričaka na parkirišču, kjer vedno. Potem pa greva skupaj v Ljubljano, obljubim. Še prej pa na črpalko – mu častim poln tank, da se mu malo odkupim. Bogi moj Belina

  • Share/Bookmark

Moj blogec … malo drugače

25.07.2008

Malce sem se poigrala na strani wordle.net. Pogostost besed z bloga je sorazmerna z velikostjo črk. Na žalost pa (še) ne podpira slovenščine, da bi lahko izločila najpogostejše slovenske besede.

Kako pa izgleda tvoj blog?

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisiStarejši zapisi »