Grrrr…

Koliko nas Grrrrmi?


site statistics

Kategorije

 

November 2018
P T S Č P S N
« Jan    
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

Arhiv

Še je čas …

9.01.2009

Čeprav je nagradna igra za blogarje že mimo, imate še vedno možnost, da si pridobite novo Nokio N96. Anita, Enejčk bi lahko bil superzvezda v kategoriji »Naši najmlajši«. Spodnji mejl sem prejela danes, če koga zanima …

Hej!

Ti je že kdaj na misel prišlo videobloganje? Snemanje lastnega filma? Skušnjava, s kamero ujeti tisto zgodbo, ki se ti že tako dolgo mota po mislih? Načinov izražanja z videom je mnogo, malo težje je svojim posnetkov v morju drugih na internetu zagotoviti dovolj promocije. Predlagamo, da se ‘disconnectaš’, iz žepa potegneš mobilni telefon in posnameš svoj kratki film. Za slavo bomo poskrbeli mi – z Modrim zobom, festivalom filmov, posnetih z mobilnim telefonom: www.modrizob.si

Vsi poslani filmi morajo biti posneti z mobilnim telefonom in ustrezati eni od štirih razpisanih kategorij: Brezpogojna ljubezen, Slava in zabava, Naši najmlajši in Nore športne vragolije. Vse, kar je bistvenega je še, da morajo biti filmi prijavljeni do 23. januarja in da bodo najboljši prikazani in nagrajeni na festivalu Modri zob, 29. januarja v Kinodvoru v Ljubljani.

Nagrade? Čisto huda Nokia N96 in druge vroče …

Ker se pa od same slave ne da živeti, te bodo morda bolj pritegnile nagrade. V vsaki kategoriji bo podeljen eden od vrhunskih Nokiinih telefonov (glej http://www.modrizob.si/si/nagrade/). V malhi za nagrade so vznemirljiva in zmogljiva N79, igriva N85, poslovno-elegantna E63 in glasbeno-vroča Nokia 5800 XpressMusic. Dobitnik glavne nagrade, grand prixa, pa bo domov odnesel multimedijsko nenadkriljivo N96.

Festival je nastal pod pokroviteljstvom Nokie, ki vseskozi podpira kreativno izražanje z mobilnimi telefoni in temu primerno proizvaja tudi najboljše multimedijske mobilne telefone.

Te zanima več? Vse smo zapisali na spletni strani www.modrizob.si, seveda pa bomo na naslovu info@modrizob.si z veseljem odgovarjali tudi na dodatna vprašanja.

  • Share/Bookmark

Utrdbe na Slovenskem

4.06.2008

Včeraj sem po e-pošti prejela spodaj prikopipejstano sporočilce. Mogoče bo pa koga zanimalo.

Tole sicer ni kakšna peticija, pa tudi ne klasičen junk mail. Gre za prošnjo, da nam, v kolikor te tematika zanima, pomagaš pri ponatisu knjige. In sicer je zgodba naslednja: letos smo kot zavod Ad Pirum gostili redno letno ekskurzijo mednarodnega utrdboslovnega združenja FSG (the Fortress Study group). Zanje smo pripravili šest itinerarjev po Sloveniji in bližnji okolici. S strani FSG so nas prosili, naj o destinacijah pripravimo tudi tiskano gradivo in tako je nastala 112 strani obsegajoča knjižica “Utrdbe na Slovenskem / Slovenian Fortifications”. Sledilo je prijetno presenečenje, da ta dvojezična knjižica ni zanimala le udeležencev ekskurzije. Takorekoč celotna naklada je pošla v zgolj treh tednih.

Zato smo se odločili za ponatis, pri čemer bomo novo izdajo obogatili z nekaj dopolnitvami (v izvirni verziji, na primer, niso omenjani protiturški tabori, pa tudi severozahodni konec Slovenije ni pokrit). Se bo pa Anton Marn, direkror zavoda Ad pirum, ki knjigo zalaga, za tiskanje nove runde odločil s toliko lažjim srcem, če bo nekaj naklade oddano že vnaprej. Zato te, v kolikor te tematika zanima ali poznaš koga, ki bi ga ali jo zanimala, povabim, da s prednaročilom podpreš izdajo ter hkrati izrabiš možnost prednaročniskega popusta za individualne prednaročnike (17 namesto 19 €). Prednaročila pobiramo do 20. avgusta.

Več o sami knjigi lahko izveš na povezavi:
http://www.ars-cartae.com/siteo/reviews/fsg/book.htm
naročilnico pa dobiš tule:
http://www.ars-cartae.com/siteo/reviews/fsg/naroc.pdf
Na naročilnico označi, da gre za prednarocilo!
Lahko pa tudi preprosto pošlješ e-mail z izraženo željo po prednaročilu in s svojimi podatki na naslov:
zavod@adpirum.si

Hvala in lep pozdrav!
Sašo

  • Share/Bookmark

Čemanca

7.02.2008

Čemanca je mali kucelj sredi malega mesta. Je naravnega nastanka, ampak vseeno bi se dalo najti razloge, zakaj bi se človeška roka lahko lotila umetne izdelave takšne vzpetine, kot je Čemanca (npr. za sankanje pozimi, za otroško igro, za razgled nad okolico in še bi se dalo naštevati). Vzpetina (njene višine ne poznam, nimam občutka, vem le, da si v dveh minutah lahko na vrhu) se imenuje Čemanova bula (po domače Čemanca), ker je bila nekoč last (bogatega?) kmeta Čemana. Ni pa to neka navadna bula. Nahaja se vkleščena med bloke in hiše, ki so postopoma zrasli okrog nje, saj je Čemanca ponosno stala tam, kjer stoji, že davno pred kupi opeke, ki se vztrajno zažirajo vanjo. Ni navaden kucelj, ker jo pogosto obiskujejo posebni gostje in ker je oblast nad njo (kot je že povedal matejmm) za majhne, pa tudi velike ljudi izrednega pomena. Ko smo bili še otroci, smo veliiiko časa preživeli na vrhu Čemance, kjer raste nekaj že precej velikih dreves in kjer smo si uredili svoje bivališče vsak v svojem drevesu, se na kartonih spuščali po grivi, imeli bitke za nadvlado vrha in podobno. Po vseh moralnih zakonih naj bi oblast nad Čemanco imeli seveda prebivalci njej najbližjega bloka na Gregorčičevi, čeprav so nam v zelje zelo pogosto hodili tujci, očitno celo od tako daleč kot je Pregljev trg (po navedbi matejamm). Nekoč se je rivalstvo za vrh, kjer si se počutil kot grof Tolmina, saj je z izjemnim razgledom moč kontrolirati premike vseh osebkov v soseski (idealen položaj za opravljivce), in kjer je narava nudila najboljše zavetje za otroško igro, zaostrilo do te mere, da smo legitimni prestolonasledniki našli pravi pravcati človeski iztrebek, razmazan po eni izmed ploščatih skal na vrhu Čemance. Ustvaril ga je kdo drug kot kakšen član ene izmed rivalskih skupin otrok!!

Čemanca pa ni le hrib otroškega zanimanja. Na njenem vznožju uspevajo tudi vrtovi tistih najbolj iznajdljivih, z vrtičkarsko dušo, ki pa so bili v preteklosti (trenutnega stanja ne poznam) seveda prav tako monogokrat tarča napadov preštevilnih zavidljivcev ali napadalnih otrok. Druga skupina interesentov za Čemanco se je pojavila, ko so se prebivalci bližnjega bloka odločili za gradnjo garaž ob njenem vznožju. Tako so pričeli z izkopavanjem in na dan so prišle zanimive zemeljske plasti (geoloških podrobnosti žal ne poznam), ki so si jih prišli ogledovat celo študentje geologije. Medtem ko so se gradile garaže in je bil teren za njimi razkopan, pa si je večni dom tam našlo nekaj poginulih malih hišnih ljubljenčkov. Tako smo otroci v zemljo Čemance zakopali kar nekaj zlatih ribic, prav mogoče pa bi bilo tam najti tudi kakšnega hrčka ali želvico. Ideja je pač rodila idejo in tako je nastalo malo živalsko pokopališče, ki pa vendarle ne more konkurirati Atilovemu grobu. Šušlja se namreč, da naj bi bil na Čemanci pokopan nihče drug kot slavni hunski vojskovodja Atila!! K sreči dokazov o tem ni, saj bi sicer zanimanje za Čemanco še bolj naraslo. Omeniti je treba že zadnjo skupino ljudi, ki prav tako kdaj pa kdaj zatavajo na Čemanco: bioenergetiki. Na njej so tako opazili tudi slavnega slovenskega zdravilca zemlje Marka Pogačnika, saj naj bi Čemanca imela precej negativne energije. To me prav nič ne čudi, saj večno trajajoči boj za oblast in rivalstvo pač ne moreta ostati brez posledic …

Čemanca

  • Share/Bookmark

Sprememba plana – brez panike

26.08.2007

Tokrat se v vlogi kronista najinega potovanja oglasam U. Zaradi nepredvidene nadloge, ki se ji pravi driska, sva ostala se dva dni v Tbilisiju, jutri pa ce bo vse kot je treba odrineva naprej (ali nazaj) na crnomorsko obalo v Batumi in od tam v Trabzon, kjer naju caka letalo za Istambul (teh treh dni se tudi posebej veseliva), kjer zaklucujeva najino popotovanje. Meeya vas vse lepo pozdravlja iz bolnisnice v Tbilisiju,

Meeya na bolniski

kamor sva zaradi bruhanja, driske in hudih krcev morala danes ponoci. Nic hujsega ni, saj zanjo dobro skrbi osebje in vse njene sotpinke v sobi. Po nekaj tabletah in transfuziji glukoze se ze odlicno pocuti in, ce sva se z doktorjem dobro razumela (pogovarjala sva se v mesanici anglescine, ruscine in gruziscine :-) bo jutri ze nared za pot. Sem ga poskusil prepricati, da morava ujeti letalo, saj mi je receptor v hotelu povedal, da v nasprotnem primeru tujce radi zadrzijo kaksen dan vec, ki ga seveda tudi zaracunajo (na sreco sva zavarovana). Glede na okoliscine (v Gruziji se vsak poskusa znajti, da lahko prezivi) jim to tezko zameris. Ekonomska in politicna situacija bi zasluza kaksen poseben prispevek, a zaenkrat te stvari pustimo ob strani.

Kljub majhim zelodcnim tezavam, ki so naju odvrnile od poti v Borjomi sva se vceraj popoldne le odpravila v Gori (1,5 ure z Marshrutko iz Tbilisija) – Stalinovo rojstno mesto, kjer mozakarja castijo po bozje.

Mladi Stalin Stalinova rojstna hisa

Njegovo rojstno hiso so obzidali z marmorjem, zraven nje stoji mogocen muzej (“malce” zgodovinske objektivnosti mu ne bi skodilo), ki ve o njem povedati vse najboljse, glavni trg v mestu pa seveda krasi njegov mogocen spomenik. Sicer se Gori, kot sva ze zapisala, po cascenju Stalina prav nic ne loci od ostale Gruzije, kjer od ljudi lahko slisis tudi, da je bil Stalin velik kristjan. Gruzijci so namrec globoko veren narod in nic nenavadnega ni, ce na cesti ali v Marshrutki vidis ljudi, ki se krizajo… in to ne zaradi vratolomne voznje. Ko se pogovarjas s starejsimi ljudmi, ugotovis, da jih po starih – socialisticnih casih daje kar krepka nostalgija. Nic nenavadnega, saj so takrat povprecni ljudje ziveli veliko bolje kot sedaj. Dobro zivljenje je sedaj rezervirano za elito povezano z ozjim drzavnim vrhom. V Goriju sva obiskala tudi staro pogansko sredisce Gruzije Uplistsikhe o katerem bodso vec povedale slike.

Uplistsikhe 2 Uplistsikhe 3Uplistsikhe 1

Bodi dovolj za danes. Za slovnicne napake se opravicujem, saj je strokovnjakinja na bolniski:-) Do naslednjic!

  • Share/Bookmark

Jože Pučnik, delno oblačno 19C

15.08.2007

In sta šla… Meeya in U. sta se za nekaj časa poslovila od domovine in sta iz “Jožeta Pučnika” odletela v daljno Gruzijo. Najprej do Istanbula, potem pa naprej novim dogodivščinam naproti. K Jožetu jih je pa seveda odpeljal “Belina”, ki bo do nadaljnega v varstvu pri meni. Nekaj fotk ob slovesu…

Še zadnja pijača na domačih tleh… Meeya časti, odslej bo vse pijače plačeval U.

Objem v slovo za objavo na na blogu…

  • Share/Bookmark