Grrrr…

Koliko nas Grrrrmi?


site statistics

Kategorije

 

November 2018
P T S Č P S N
« Jan    
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

Arhiv

Vonj po knjigah

17.06.2008

Naš profesor italijanščine z gimnazije je nekoč rekel, da je treba novo knjigo, takoj ko jo dobimo v roke, povonjati. Najprej knjigo samo odpreš in povonjaš (pri nekaterih tiskih je že to dovolj), potem pa zagrabiš celoten šop strani in spustiš, da ti spolzijo čez prst. Meni so vedno knjige dišale, tiste nove, ki ravno pridejo iz tiskarne, nekatere imajo močnejši, druge seveda šibkejši vonj, ampak zdi se mi, da s tem, ko knjigo povonjaš, kar je pri meni dejansko postal že manjši ritual, vdahneš energijo, vsrkaš in dobiš novih moči za branje, za življenje. Pri knjigah sta pri meni po navadi dva taka vrhunca, ki me neprestano silita v nakup in branje vedno novih in novih knjig. Prvi fetiš je že omenjeno vonjanje, drugi pa je seveda, ko obrnem zadnjo stran. Ko sem živela v Madridu, je bila knjiga moja stalna spremljevalka … že kmalu na začetku svojega bivanja tam sem si celo kupila prilagojeno torbico, da sem s sabo lahko ves čas nosila knjigo. Na metroju tam vsi berejo knjige. In spomnim se nekega dne, kako sem (voajersko?) opazovala soseda, kako je nenadoma obrnil zadnjo stran v knjigi. »Glej ga, prasca, kako uživa,« sem si mislila.

Danes nisem imela te sreče, da bi obrnila zadnji list v knjigi, sem pa zato vonjala čisto novo knjigo. Za na tokratno bližajoče se potovanje sem si iz zbirke Euroman kupila estonsko predstavnico avtorja Emila Todeja, Država na meji. Ker se je lani Istanbul Orhana Pamuka na poti super obnesel, sem se odločila, da letos na dopustu uberem podobno taktiko. Zgodba se sicer dogaja v Parizu, ampak to me niti ne moti toliko, ravno nasprotno, v zadnjem času je bilo kar nekaj naključij, ki so me spet povezali s to francosko prestolnico. No, res pa je tudi, da ne poznam nobenega drugega estonskega avtorja, tako da izbire pravzaprav nimam. Kakorkoli že, knjiga bo morala še malo počakati, do takrat pa ostajajo aktualni drugi manj leposlovni (beri: neleposlovni) špehi listov, ki pa (mi) sploh ne dišijo in tudi tistega fetiša z zadnjo stranjo po navadi ne doživljam na tak način.

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisi