Grrrr…

Koliko nas Grrrrmi?


site statistics

Kategorije

 

November 2018
P T S Č P S N
« Jan    
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930  

Arhiv

Tam, kjer diši po Rusiji …

21.07.2008

Če se na kratko vrnem nazaj v Estonijo (še za ta post materiala mi je ostalo in mi pred Barcelono ni uspelo) … Čeprav sva v času, ki nama je ostal, nameravala v Narvo, nama tudi tokrat ni uspelo (je to mogoče le izgovor, da se lahko spet vrneva v meni tako ljubo Estonijo?). Sva se pa zato odpravila proti jugovzhodu, za katerega bi lahko brez pozanavanja kakšnih statističnih podatkov rekla, da je med revnejšimi predeli države. Vmes sva enkrat prešla celo v Rusijo, kjer pa se ne smeš ustavljati ali stopiti iz avta. Obiskala sva mesteci Põlva in Värska ter peščene jame v Piusi. Na srečo sva se na začetku ustavila v Põlvi, kjer sva prišla do turističnega urada in si nabrala nekaj materiala, ki nama je na poti dobro služil, saj sva včasih zavozila na kakšno takšno pot, na kateri še domačinov ni bilo videti, kaj šele kakšnih takšnih turistov, kot sva bila midva. Sicer pa je Põlva simpatično mestece ob jezeru …

Polva - prvič …

V Värski sva si ogledala muzej na prostem … gre za muzej ljudstva Seti (?) – Seto Talumuuseum, kjer je ravno takrat potekala delavnica nekakšne obdelave tekstila. Glede na to, da sva si dve leti nazaj ogledala muzej Samijev, sva bila kar malo razočarana, saj ni bilo nobenih infomacij v angleščini. Po vrhu vsega pa sva si obetala slastno kosilo, saj sta nama Birgit in Joel priporočila domačo kuhinjo poleg muzeja, ki pa je bila zaprta, saj sva se po tem delu Estonije potepala ravno na ponedeljek. To pa je pomenilo, da sva bila lačna do večerje, saj drugih restavracij na poti ni bilo. Estonija je na podeželju sicer res redko poseljena, ampak da ne bova dobila nič za pojesti, si pa tudi nisva mislila. Iz muzeja so naju sicer napotili v toplice v bližini, kjer so nama ponudili, da nama v mikrovalovki pogrejejo pico … tako zelo lačna pa spet nisva še bila …

toplice - Varska Seto - prvič … Seto - drugič … seto3.jpg Seto - zaprta restavracija

Da Estonija in italijanska kuhinja nekako ne gresta skupaj, nama je bilo jasno tudi kasneje v italijanski restavraciji v Talinu, kjer sva vprašala za olivno olje in balzamični kis, natakarica pa je rekla, da imajo samo “rjavo omako”. Ko je U. naročil macchiato, ga je vprašala “What’s this?” No, če se povrnem na jugovzhod Estonije … tisti dan sva potem večerjala nekaj kilometrov pred Tartujem v armenski restavraciji. Ne vem, ali je bilo kriva dobra hrana ali dejstvo, da sva bila lačna kot volkova, da sva pomazala vse, kar sva dobila na krožniku.

armenska kuhinja - pred armenska kuhinja - po

Še prej sva se, kot že rečeno, ustavila še pri peščenih jamah v Piusi, kjer pa naju je ujela nevihta in nama tudi ni uspelo videti vsega in se morava še iz enega razloga spet vrniti v Estonijo …

Piusa - prvič … Piusa - drugič … Piusa - tretjič … Piusa - četrtič …

Pa še to, v Estoniji sva “srečala” tudi znanega ruskega umetnostnega drsalca Jevgenija Plušenka – ja, to je tisti, ki je drsal tudi na letošnji Evroviziji v sklopu zmagovalne pesmi.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Simultanka v Tartuju

8.07.2008

Nedelja je idealen dan, da lahko človek odklopi možgane, se malo spočije in uživa … No, tale gospod, ki je skoraj pet ur igral simultanko s približno petdesetimi nasprotniki, pa si česa takega ni mogel privoščiti.

Simultanka v Tartuju

Glavni trg v Tartuju s slavnim kipom para, ki se poljublja, je v popoldanskih urah izgledal takole …

glavni trg v Tartuju

Simultanke so se udeležili stari …

stari

… in mladi …

mladi

… sponzorji …

sponzor

… tandemi …

tandem

… in ko je na koncu ostalo le še nekaj šahovnic v boju, se je gospod še vedno spopadal s petdesetimi nasprotniki.

skupina

»Eni« punci je celo uspelo remizirati …

remi

  • Share/Bookmark

Rekla sta »jah«

8.07.2008

Poroka je v vsakem pogledu vesel dogodek ne samo za nevesto in ženina (vsaj v večini primerov je tako), ampak tudi za svate in ker so že slovenske poroke tako redke zadnje čase, sem se še toliko bolj razveselila povabila na estonsko poroko. Po izčrpljujočem dnevu na poti in ogledu reli dirke smo se naslednji dan iz Talina skupaj z Indrekom (Jaakov brat) in Kaili odpravili proti Tartuju, kjer je bila poroka. Prva stvar, ki smo jo naredili, je bila, da smo šli do cvetličarne in kupili šopek vrtnic. Mislila sem, da nam bo cvetličarka lepo aranžirala šopek, ampak ga je le zavila v navaden bel papir. Ker je bil Indrekov in Kailin šopek prav tak, sem darilce za mladoporočenca vzela in se prepustila toku dogajanja … Ob prihodu pred cerkev so vsi svatje imeli v prav takšen papir zavite šopke vrtnic … razen še preostalih nekaj tujcev, ki o tej estonski navadi niso bili obveščeni. V cerkvi ni bilo veliko ljudi, okrog 50, baje tudi za estonske razmere ne prevelika poroka … pred duhovnika sta Birgit in Joel stopila sama … brez prič oz. priče smo bili mi vsi.

 YouTube slika preogleda

Njihova cerkvena poroka velja tudi za civilno – imajo pač tak dogovor med cerkvijo in državo, da se ni treba dvakrat poročati. Ko sta rekla vsak svoj »jah«, smo jima šli čestitat in izročit vrtnice (brez ovojnega papirja) … Nabral se je kar zajeten šop, ki so jih kasneje postavili v ogromne vaze in z njimi okrasili prostor, kjer smo imeli catering. Zanimivo je tudi, da so moški na poroki pretežno oblečeni v svetlejša oblačila. Na vsak način hočejo dokazati, da imajo oni tudi poletje. Mimogrede, ko je zunanja temperatura tistih prijetnih 20 stopinj (za dolge rokave in hlače), so že vsi na pol nagi …

 poroka in vrtnice Vsi so v belem …

Kolikor sva se pogovarjala z ostalimi svati, Estonci, to ni bila ravno tipična estonska poroka, tako kot pri nas imajo v navadi, da se svate pelje v neko restavracijo, kjer se jih pogosti itd. Birgit in Joel pa sta si svojo zamislila nekoliko drugače. Za glasbo so recimo poskrbeli kar njuni prijatelji …

 glasba na poroki

Zvečer se je dogajanje preselilo ven, na prosto … v Estoniji je namreč sedaj svetlo do enajstih, polnoči … Zakurili smo ogenj (ker je navkljub dolgemu dnevu zvečer kar mrzlo), v akciji sta bila dva roštilja, pivo, vince in vodka so tekli v potokih … Po vsem tem so se sicer bolj zadržani in redkobesedni Estonci kar razgovorili. Ogovarjati so naju začeli tudi tisti, ki jih prej nisva poznala in kar naenkrat smo bili najboljši prijatelji … Poleg ostale hrane (predvsem mesa) so bile na mizah tudi posode s fižolom. Zgleda imajo tile Estonci navado, da »za grickat« pripravijo fižol, tako kot bi mi ponudili čips, palčke ali smokije, oni ponudijo fižol …

Indrek in roštilj  fižol za grickat

Žurka se je zavlekla v noč (dobesedno, saj takrat se je dejansko za nekaj ur stemnilo).

  • Share/Bookmark

Estonci in reli

7.07.2008

Da se morava v Estoniji pripraviti na to, da bo vse hitro (razen prehrane, ampak o hrani mogoče v naslednjih postih iz Estonije), naju je že takoj na začetku opomnil Jaak in naju iz letališča po (hitrem) tušu odpeljal na reli. Estonci so nori na reli in to se opazi tudi na cesti … Čeprav sem bila na poti v Rakvere, kjer se je odvijal reli, tako zaspana, da sem komaj držala odprte oči, sem vedela, da se vozimo zelo zelo hitro … Nekje na poti smo na hitro smo tankirali (samo toliko da smo prišli do reli steze in nazaj na bencinsko črpalko), nato pa na prizorišče … Jaak je seveda od vseh nas najbolj užival … Ko sva bila v Estoniji pred dvema letoma, je tudi sam še dirkal, sedaj pa je svojo Subaru Imperzo prodal, saj je tale reli kar drag šport … Natančnih cifer litra bencina, gum itd. si niti nisem zapomnila, dovolj zgovorna se mi je zdela že primerjava, da gre lahko za denar, ki bi ga porabil za eno dirko, na 14-dnevno potovanje v eksotične kraje … Kaj bi jaz izbrala, lahko verjetno le ugibate … Čeprav je Jaak (v nasprotju z »nekom drugim«) neznansko užival, se je videlo, da ga prsti pošteno srbijo in da bi, če bi se le dalo, spet prijel za volan. Na vprašanje, če lahko gremo tudi navadni smrtniki za sopotnika, je odgovoril: »Če si sponzor ali pa res dober prijatelj voznika«.

vzpon na prizorišče prizorišče tribuna za reli gledalci, med najbolj navdušenimi - Jaak hitrost prvi trije po prvem dnevu tekmovanja intervju za estonsko televizijo razmislek po dirki popravilo dirkalnika za naslednji dan

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Mi gremo gremo in vsi veseli smo

26.06.2008

Ker bodo počitnice res kratke in ker bodo zelo intenzivne, ostaja računalnik doma, kar pa posledično pomeni, da po vsej verjetnosti (nikoli ne reci nikoli) ne bo vmesnih poročil, se bodo pa poročili. ;-) Estonija naju z U. pričakuje, prvi dan je v načrtu reli v Rakvereju in ogled mesteca, v soboto poroka v Tartuju, kjer je v nedeljo nek srednjeveški festival. Potem mogoče skočiva še do ruskega dela Estonije – v Narvo, ki sva jo dve leti nazaj izpustila iz itinerarija zaradi pomanjkanja časa (kar pa se zna zgoditi tudi tokrat), in sredi tedna že nazaj proti domovini. Toliko okvirno, kaj več (beri: veliko več) pa po povratku …

Dolžna sem še fotodokumentacijo z Blogresa … Drugi dan (sobota) je bil pester … pa ne bom sedaj pisala o vseh predavateljih in njihovih predavanjih … mogoče samo par besed … Minister Turk je bil, kolikor sem ga ujela, zelo političen, Gerg Leonhard super kot že v petek, Marko Crnkovič neprikupno zmeden (njegovo nasprotje, torej prikupno zmeden, je bil Borut Peterlin), Jonas s (skoraj) identično predstavitvijo kot na Tednu novinarstva. Zanimiv mi je bil še Dejvi Kolar, ki ga bom mogoče še kaj »zagnjavila« glede pravnih vidikov … Blogresa se je v petek udeležil tudi Tine, v soboto pa Lidija.

Blogres prvič Tine prvič Tine drugič Blogres drugič StoryTeller

Sedaj pa pakirat! Estonia, here we come again …

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »