Grrrr…

Koliko nas Grrrrmi?


site statistics

Kategorije

 

Junij 2009
P T S Č P S N
« Maj   Jul »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
2930  

Arhiv

Alhambra skozi moje učke

23.06.2009

Prav gotovo nisem ne prva ne zadnja, ki jo je Alhambra (ponovno) očarala. V Granadi sem bila tokrat tretjič, v Alhambri pa drugič. Leta 1999, ko internet še ni bil na vsakem vogalu in ko sem bila kot popotnica še popolnoma nepopisan list, pač nisem vedela, da v Alhambro ne moreš kar tako. Karte za Alhambro moraš rezervirati vsaj kakšen teden prej, za poletno sezono pa si upam staviti, da se je treba še bolj podvizati. Mi smo bili tam konec aprila in pretirane gneče še ni bilo. Je bil pa pretiran mraz, ki se za Andaluzijo nikakor ne spodobi. Vendar tudi nizke temperature niso mogle ohladiti našega navdušenja nad Alhambro, čeprav je za konec, ko smo bili tako ali tako že vsi premraženi, le posijal sonček, a kaj ko so nas redarji že podili ven. Kot ponavadi sledijo fotke oz. Alhambra skozi moje učke … Zaznale so tole (in še kakšnih dodatnih 300 fotk) …

Picture 150

Picture 179

Picture 156

Picture 323

Picture 338

Picture 342

Picture 347

  • Share/Bookmark

Andaluzijski hipiji

21.06.2009

Popolnoma brez kakršnegakoli priporočila in brez poznavanja razmer smo se glede na prijaznost in »normalnost« receptorja odločili za najem hiške (t. i. cortija) v Órgivi, vasici v Andaluziji s pogledom na najvišji vrh celinske Španije, v aprilu še zasnežen Mulhacén. Ceste do Órgive so bile zavite, spremljale so nas nevihte, za ovinki so nas strašile ogromne vetrnice, v Órgivi pa nas je pričakal dejansko prijazen receptor (in ne, za bazen nismo potrebovali kopalnih kap), cortijo je bil simpatičen, kaj več pa tisti večer nismo videli, saj je bilo, ko smo prispeli, že povsem temno. Vse, kar smo uspeli izvedeti iz prospekta o vasici, je bilo, da se ob četrtkih v centru odvija tržnica, na kateri prodajajo vse sorte, pokazat pa se pridejo tudi hipiji. Ni bilo treba čakati do četrtka, že naslednje jutro je bila vas polna hipijev – velikih in malih, starih in mladih, predvsem pa večinsko angleško govorečih. Kolonija hipijev v Andaluziji. Lep kraj so si izbrali, ni kaj.

Picture 121

Picture 237

hipi1

  • Share/Bookmark

Dolina padlih

5.06.2009

Kot že rečeno, je Madrid idealna izhodiščna točka za najrazličnejše izlete v okolici. En dan naših počitnic smo izkoristili za pobeg v Dolino padlih (šp. Valle de los Caídos), kjer sem bila tudi sama prvič, navkljub dejstvu, da sem bila v Španiji (in v Madridu) tolikokrat, da sem že pred časom nehala šteti vse izlete tja ter daljša in krajša bivanja tam. Verjetno tja nisem šla, ker kraj med Španci (predvsem med tistimi, ki z mano delijo vsaj približno podobno politično usmeritev in s katerimi sem imela večino stikov) ni pretirano priljubljen. Tu se namreč nahaja spomenik žrtvam španske državljanske vojne, postavil pa ga je Franco, ki je na tem mestu tudi sam pokopan. Baziliko so med leti 1940 in 1959 gradili politični zaporniki in stvar je dejansko impozantna. Votlina je bila v skalo izdolbena tako, da bi bil ta Francov mavzolej večji od bazilike Sv. Petra v Rimu, vendar se je papež Janez XXIII. želel otresti konkurence in zato so morali v vhodnem delu zgraditi pregrado, pred katero del bazilike ni bil posvečen. Čeprav so v Dolini padlih pokopani pripadniki obeh strani (trupla republikancev so po vojni tja premestili), napis ¡Caídos por Dios y por España! (Padli za Boga in za Španijo) nakazuje povezavo Francovega nacionalističnega režima s katoliško cerkvijo. Toliko iz Wikipedije. Naj dodam še, da smo se mi v Dolino padlih odpravili z avtobusom iz Madrida, ki pa te pusti spodaj na cesti in ko smo kupili vstopnice, nam gospod vstopničar, ko smo ga vprašali, če lahko gremo gor peš, ni niti namignil, da je do tja še vsaj pet kilometrov hoda. Ko smo po približno dveh prehojenih kilometrih v daljavi ugledali križ, ki naj bi nakazoval naš cilj, smo se odločili, da poskusimo s štopanjem. Španci neradi ustavljajo štoparjem in zato nismo imeli velikega upanja. Smo pa poiskusili s pretvezo, da sem jaz štopala, moška pa sta šla naprej in se delala, da nismo skupaj. Že skoraj tik pod vrhom mi je uspelo uštopati Romuna, ki pa je v avtu že prevažal drugega štoparja – Rusa. Malce sta se zgrozila, ko sta se za mano v avto spravila še moška predstavnika, ampak na koncu smo se kar spoprijateljili. “Vzhodnoevropsko” prijateljstvo, pač. Dolina, ki je vsekakor vredna ogleda, čeprav se s svojim obiskom raje ne hvalite preveč Špancem.

Picture 078

Picture 085

Picture 093

Picture 095

  • Share/Bookmark

»Moj« Madrid in Cervantesov Alcalá de Henares

4.06.2009

Ni prav posebej težko opaziti, da rada potujem. Če smo bolj natančni, bi lahko rekla, da sem s potovanji v bistvu kar zasvojena. Španija je brez dvoma moja druga domovina in Madrid je eno izmed “mojih” mest. Tam sem preživela lep del svojega življenja in v Madrid se vedno znova z veseljem vračam. Vsak, ki je vsaj nekaj časa živel v tujini, najbrž pozna ta občutek, kako je vrniti se v mesto, ki je bilo nekoč “tvoje”. Ne samo deli mesta in kotički, ki te spominjajo na lepe (in manj lepe) trenutke, tu so še prijatelji in znanci, ki jih očitno tudi v večmilijonskem mestu, kot je Madrid, lahko naključno srečaš v metroju.

Picture 103

Madrid ima pač poseben čar in je oh in sploh kul, to je itak dejstvo, ampak včasih je treba še kam drugam. Tudi zaradi ostalih “sopopotnikov”, ki me z veseljem vzamejo za (predvsem kulinarično :-) ) vodičko po Španiji. V bližini Madrida se ponuja kar nekaj priložnosti za enodnevne izlete in Madrid je odlična izhodiščna točka za obiske okolice. Alcalá de Henares je (glede na španske razmere, seveda) mestece z okrog 200.000 prebivalci, ki je pod Unescovo zaščito. Poznano je po svoji univerzi in je Cervantesov rojstni kraj.

Picture 007

Picture 032

Mi smo Alcalá de Henares obiskali 22. aprila – to je dan pred mednarodnim dnem knjige in dan pred dnem, ki ga ponavadi navajajo kot dan Cervantesove smrti (leta 1616). 23. april je v čast Cervantesu tudi dan španskega jezika in torej ne samo Slovenci praznujemo in častimo smrti našega “največjega”. 23. april 1616 je tudi dan smrti Williama Shakespearja, vendar Cervantes in Shakespeare nista umrla na isti dan, saj so podatki o Cervantesovi smrti po gregorijanskem koledarju, Shakespeare pa naj bi umrl 23. aprila 1616 po julijanskem koledarju. Kakorkoli že, mesto je bilo v znamenju knjig. Glavni (kakopak Cervantesov) trg je bil prepoln stojnic s knjigami, vzdušje “tapravo”.

Picture 029

Picture 049

Simbol mesta pa so tudi štorklje. Kar 100 parov naj bi jih gnezdilo po številnih cerkvah v Alcalá de Henaresu. Ne vem, kje je bil in kaj je počel štrk te štorklje na fotki, dejstvo pa je, da se je “bejba” obračala na žvižge in potem prav veselo pozirala fotografom.

Picture 046

  • Share/Bookmark