Grrrr…

Koliko nas Grrrrmi?


site statistics

Kategorije

 

Maj 2009
P T S Č P S N
« Apr   Jun »
 123
45678910
11121314151617
18192021222324
25262728293031

Arhiv

»No comment« Španija – drugič

31.05.2009

Pa se v sliki (in brez besed) preselimo še na jug Španije – v Andaluzijo …

Picture 128

Picture 200

Picture 238

Picture 058

Picture 091

Picture 360

Picture 394

Picture 395

Picture 428

Picture 484

Picture 508

Picture 638

  • Share/Bookmark

»No comment« Španija – prvič

31.05.2009

Naj tokrat velja tista, da slika pove več, kot sto besed … par utrinkov iz Madrida.

Slika 072

Slika 086

Madrid-1- 227

Madrid-1- 252

Picture 034

Picture 069

  • Share/Bookmark

»No foto« Španija

14.05.2009

Ker so fotke še vedno dobro shranjene na spominskih karticah obeh fotičev in ker sta oba fotiča še bolje shranjena v omari v drugem domu in čakata na »boljše« čase, se sprašujem, če se da o Španiji napisati kaj brez fotk? Da pomislim, kje se (nam) ni dalo fotkat. Aha, že vem …

Drugi večer smo se kot zgledni državljani udeležili koncerta slovenske skupine Terrafolk v gledališču Fernán Gómez v Madridu. Vzdušje je bilo, kot vedno, fenomenalno, čeprav dvorana ni bila polna, je pa res, da je bila zelo velika in za Madrid težko pričakuješ, da bi ljudje prišli v takšnem številu (rekla bi, da dvorana sprejme okrog 300 ljudi). Izvirnost, pozitivizem, humor, (namerno) polomljena španščina, dobra glasba in še in še. Na koncu smo kupili še en njihov CD, ki pa predvsem mačku Salahadinu ni bil preveč všeč. Čim si zavrtel glasbo s CD-ja, se je maček skril pod odejico. Ker je bil to eden redkih CD-jev, ki smo jih imeli na poti, je na koncu tudi nama z Eleno že začel presedati, ampak ker v bližini ni bilo nobene odejice, sva na drugačen način dosegli zamenjavo CD-ja.

Druga takšna priložnost, kjer fotiča nismo smeli uporabljati, je bila v Pradu. Ker smo se strinjali, da je preživeti več kot dve uri na dan v enem muzeju prenaporno, smo se odločili za obisk Prada med 18. in 20. uro (enkrat med tednom), ko je vstop prost. Ampak takrat je tudi vrsta takšna, da smo mislili, da ne bomo prišli noter. Pa nam je z majčkeno pretvezo le uspelo. V muzej smo prišli med prvimi ;-) Sama sem v Pradu že bila enkrat (in sicer pred 10 leti), ostali pa so bili prvič. In nekatere so potem (skoraj) čistilke z metlo ven podile.

Tretja priložnost, kjer fotoaparata nisem uporabila, pa ne zato ker se ne bi smelo, ampak zato ker se mi enostavno ni ljubilo, je bila v Úbedi. V tem mestecu (ki je pod Unescovo zaščito) smo se ustavili, ko smo se zadnji dan z avtom vračali iz Andaluzije. Resda ni bilo prav veliko sončka, ki bi vlivalo veselje za fotkanje, res pa je tudi, da smo bili malce obremenjeni z darilci, ki smo jih morali še nakupiti pred povratkom in zato smo Úbedo spoznali predvsem z nakupovalnega in kulinaričnega vidika. No, kulinarični vidik je tako ali tako prevladoval tekom celotnega potovanja, saj smo bili v »delegaciji« pač večinsko gurmani. Zanimivo v Úbedi pa je bilo to, da je bila, kar se prehranjevanja tiče, dražja od vseh ostalih mest, ki smo jih obiskali – dražja celo od Madrida in Granade. In po vrhu vsega hrana niti ni bila tako zelo dobra, kot drugje. V Španiji načeloma res ni tako težko najti restavracije z dobro hrano, ampak kdo bi si mislil, da bomo najboljše jedli prav v restavraciji kampinga? O tem pa kaj več v enem od prihodnjih postov …

  • Share/Bookmark