Preostale tri (Cinque Terre)
Po siesti sva se z vlakom odpravila do zadnje od petih vasi – v Monterosso, ki pa me je čisto razočarala. Je precej bolj razpotegnjena od ostalih vasic in se čuti, da nima »duše«, ampak da je »pripopana« k ostalim samo zaradi turizma. Vse, kar je v vasi, so plaže … boring.
Po hitrem postopku sva odšla v Vernazzo, ki je četrta po vrsti iz La Spezie. Že ko stopiš iz vlaka, je čisto drugačen občutek in prvi vtis ni bil napačen. Ozke uličice, ki vodijo do morja, so polne trgovinic – ampak vse s stilom. Barčki na uličicah so prijetni, gostinci prijazni, še več kot prijazni. Za sosednjo mizo je sedela skupina turistk, ki jih je eden od kelnarjev spravil v smeh do solz. Vsakemu se posvetijo vsaj z besedico, dvema – poleg postrežbe, seveda. Na vrhu vasi je razgledni stolp s pogledom na celotne Cinque Terre.
Za zadnjo od vasic (Corniglia) nama je ostalo (pre)malo časa, čeprav na prvi pogled ni bila tako privlačna kot npr. Manarola ali Riomaggiore, pa tudi Vernazza. Verjetno zato, ker je kar precej oddaljena od morja in je bolj »hribovska«, hribov pa imamo doma dovolj. Do vasice vodi 382 stopnic (lahko pa se gre tudi z busom).
Temnilo se je že, ujeti pa sva morala še vlak za nazaj do Riomaggiora in potem še kakšne pol urice pešačenja v klanec do mesta, kjer sva parkirala avto, seveda na mestu z oznako, da ti avto odpeljejo, če ga pustiš tam. Tako je, če ne upoštevaš priporočil in ne pustiš avta že zunaj Cinque Terr.
PoGrrrrej še:
