Grrrr…

Koliko nas Grrrrmi?


site statistics

Kategorije

 

Marec 2009
P T S Č P S N
« Feb   Apr »
 1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031  

Arhiv

Misija »Marec«

1.03.2009

Večina vas tako ali tako že ve, da sem se študijsko za en mesec preselila v malce drugačno okolje. In evo me, sedaj sem tu … v državi enih izmed nam bolj »ljubih« sosedov. Ampak pustimo politično raven medsosedskih odnosov ob strani, jaz sem namreč vedno in povsod z Italijani imela samo dobre izkušnje. In tudi v obdobju priprav na tale študijski obisk ni bilo nič drugače. Iskanje stanovanja je že v Ljubljani oz. v drugih slovenskih krajih stvar, ki dvomim, da je komu v nepopisno veselje. Da pa se lotiš iskanja stanovanja v tuji državi, ne da bi koga v tistem kraju osebno poznal, pa je sploh veselica. V bistvu je to edina stvar, ki je dejansko (no, vsaj meni) res pomembna, ko greš v tujino. Da imaš streho nad glavo, vse ostalo se že nekako uredi. Saj tudi streha nad glavo se že nekako uredi, ampak če nimaš veliko časa (in denarja) in če potovanje ni v stilu pravih »počitnic«, pa zna biti problem. Pa pustimo to …

Reševanja problema z nastanitvijo sem se lotila prek interneta … Že pred časom sem se včlanila v skupnost Srferjev po kavčih, vendar ugodnosti nisem nikoli koristila. Gre za skupnost, ki išče ali ponuja kavče za nočitev in je zanimiv način medkulturnih izmenjav, pa še poceni prideš skozi, ko potuješ. Seveda se nisem imela namena nekomu utaboriti na kavču za cel mesec, sem pa par osebam poslala sporočilce, če vedo za kakšno sobo, ki bi se jo dalo najeti. Med ostalimi koristnimi informacijami sem prejela tudi mejl Marzie, ki mi je ponudila, da mi odda svojo sobo za mesec dni, ker bo tako ali tako v Rimu. Super! Ponudbo sem seveda takoj sprejela in se čudila neverjetnemu naključju in dejstvu, kako enostavno je najeti sobo za en mesec v Pisi. A teden dni pred odhodom, sem dobila Marziino sporočilo, da je prišlo do sprememb na njenem študijskem urniku in da marca ostaja v Pisi. Ampak da bo kontaktirala vse pozane in jih povprašala po sobi. Ni minilo 24 ur, že sem prejela Irenin mejl s ponudbo za stanovanje, v katerem se trenutno nahajam. Vendar o stanovanju več kdaj drugič. Danes sem želela samo napisati, da Italijani niso nikakršen bav-bav in pa seveda, da sem srečno prispela. Nadaljnje število postov na blogu pa je deloma odvisno tudi od dobrodušnosti soseda, ki sem se mu »prisesala« na internet.

  • Share/Bookmark