Mwa mwa mwa
Prvi dnevi novega leta so vedno v znamenju voščil, dobrih želja, mačkov, sredstev za zdravljenje mačkov in tudi pri nas ni bilo nič drugače. Še največ v teh ponovoletnih dneh pa je poljubčkov in ja, dobila sem malo drugačno »kissing disease«, kot je bila tale zadnjič. Konec koncev so lupčki le najlepši del voščila, saj ostalega tako ali tako ne poslušamo, ker je 99 % vseh voščil enakih, klišejskih in vsaj nemišljenih, če ne že neiskrenih. Ampak pustimo to … Poljubčkov je bilo v tem času še več, kot v »normalnih« ponovoletnih dneh, ker smo imeli na obisku Špance. V Španiji se tako ali tako lupčkajo ob vsaki priložnosti: ko se leto dni ne vidiš, ko se ne vidiš par dni, zjutraj, ko vstaneš, ko gre nekdo na WC in ga dolgo časa ni … No, tako hudo spet ni, ampak je pa res, da te v družbi Špancev lupčkanje kar zasvoji. Na koncu se začneš lupčkat še z ostalimi, ki jih sicer ne bi. Lupčkanje s Španci zna biti tudi nevarno. Na Iberskem polotoku imajo navado začeti lupčkanje na drugi strani, kot pri nas. Mi najprej nastavimo desno lice in potem levo, v Španiji pa ravno obratno. Ker je v Španiji lupčkanje veliko bolj pogosto kot pri nas, sem že pred časom prevzela njihov način. Predvsem z Adrianom imava probleme, kar se tega tiče in večkrat se skoraj zgodi, da bi si kateri od naju polomil nos. Obiski iz Barcelone se danes vračajo domov s celimi nosovi. V novem letu 2009 pa želim vsem skupaj čim več lupčkanja, pa kakorkoli že – z leve proti desni ali z desne proti levi.
