Spakedranščina prejšnjega tisočletja
Današnja slengovska slovenščina je polna nerazumljivih neologizmov, ki izvirajo iz angleščine ali kakšnega drugega jezika, in ni ga profesorja slovenščine, ki bi naši materinščini obetal »lepo« prihodnost, nad najstniki pa so tako ali tako že dvignili roke. Češ, nič več se ne da narediti. Ko odrastejo, ne bodo znali več »pravilno« slovensko, ker uporabljajo takšne besede, da jih nihče več ne razume. Niti vejic ne znajo postavljati, če pa že postavijo na koncu povedi ločilo, je to »ločilo« največkrat vsaj pet klicajev, črkovati ne znajo več, saj jim je vseeno, ali v besedi napišejo samoglasnik ali ne, beseda se razume, tudi če je zapisana samo s soglasniki. Malih in velikih začetnic seveda tudi ne ločijo. In od kdaj je npr. »w« črka slovenske abecede? Da o oliki niti govorimo. Raznorazni forumi in blogi so polni zmerljivk in vulgarizmov … res grozno!
Pa smo bili mi kaj drugačni? Iz omare sem potegnila polno škatlo popisanih listkov, ki so v tistih davnih osnovnošolskih časih nadomeščali današnje dopisovanje preko SMS-jev. In to med poukom!
A: Kako boš zvedu?
B: Ga bom prašu.
A: Ki? A si zmeden? A kr tko al ki? Ne, ne, čaki malo! Preveč kruto! Drgač please!
B: Bom že spalamudil, ne se bat.
_____
A: Ho, a nism genij?
B: Ben prow ti! Pr slovinu pa špon!!
_____
A: A damo izumit nov sleng?
B: Kšn?
A: Ki vem, npr. fafifak.
B: The best ej. Ki pa to pomeni?
A: Smotana tršica.
_____
A: Dej no, jst sm ti povedu!
B: Ja!!!! Ma šadi maus … Zaki te kaj zanima?
_____
A: a tko! a hodi tist tip tu v šolo? če hodi, mi ga boš pokazala!!!! (nova moda pisanja, kar je = z malo začetnico)
_____
A: en ad es im tilsim ni čin agegurd es im en ad
B: im ež ševop es mrom ti tiču
_____
A: Ki pišeš kr naprej O.K., ker pole jst ne vem ki napisat!
B: O.K.
A: Ne me jebat. A pole 3. uro si šu Nejca iskat?
B: Ja
A: And …
B: Sm mu reku naj reče ravnatelju da sem bil med odmorom z njim
A: … in a je reku? A pole sta oba pucala?
B: Ja. Ja.
A: O.K.
B: O.K.
A: Baraba.
B: O.K.
A: Kreten.
B: Ne.
A: Ja!
B: Ne
A: Help!
B: SOS
A: O.K.
_____
A: Eni pa tko pravjo, zaki misleš da ne …
B: Don’t ej! Jst tko mislem in konc!
_____
A: Vat ar ju dujing? Na štukam kuga tmle piše.
_____
A: He, ke faca
B: Cool
A: Ful zažiga
Da ne bo pomote, tile objavljeni listki so med tistimi, ki so še za širšo javnost. Nekatere stvari je bilo treba pač avtocenzurirati … Tudi ime, ki nastopa v enem od zgornjih dialogov, je spremenjeno. Le kaj bi si takratni »fafifaki« ali »starci« (v naših časih še »tastari«) mislili o vsem tem? Pa smo vsi odrasli v (bolj ali manj) kultivirane ljudi, nekateri avtorji zgornjih dialogov pa celo v sloveniste.
Mma kašne :>
7.09.2008 ob 23:29 | #
Ja ja… tudi mi smo imeli kake take svoje. Spominm se, da smo “izumili” besedno zvezo: ustan me!, (pomagaj mi vstati),
prfarci imajo pa itak čudne: gremo zuni, sesalcam…
Od vseh besed, pa me najbolj moti beseda ful, saj jo na tak način kot jo uporabljamo slovenci, angleško govoreči narodi sploh ne. Pa tako pogosto jo uporabljamo, da sploh ne vemo več kaj reči namesto nje.
Bljak… moram se je odvaditi!
8.09.2008 ob 08:40 | #
@Anita – “ustan me” in “sesalcam” smo tudi mi poznali, ne vem, če sta tako zelo tipično prfarski
Kar se pa besedice “ful” tiče … to je kar pogost pojav v jezikih, da ko se beseda uveljavi v drugem jeziku, spremeni pomen … se mi zdi, da ne bo dosti pomagalo, da se je odvadiš, sem slišala že ljudi, ki so stari 50+ govorit “ful”, tako da “ful” je že naša. Sem prepričana, da Enejčk ne bo niti vedel ne, da “ful” ni slovenska beseda. Pa beseda “fajn” recimo, večina mlajših sploh ne ve, da ni slovenskega izvora. Poseben “talent” za take spremembe pomenov angleških besed imajo baje Italijani … Kartice, s pomočjo katerih pri nas zbiramo raznorazne “pike” oz. točke, so oni poimenovai VIP 
8.09.2008 ob 16:51 | #
Imam se za nekoga, ki zna uporabljati knjižno slovenščino v okoliščinah, ki jo zahtevajo. (Jozosmarija, kok sm tole lepo povedala … ) Ampak kalki in prevzete besede na splošno so del jezika, ki ga po mojem mnenju ne bi smeli kategorično izganjati. Jezik brez njih ne živi in se ne spreminja. Če to priznajo celo naši cenjeni slovenisti, kdo sem jaz, da bi se temu upirala? Seveda morajo biti okoliščine temu primerne.
Najbolj simpatični pa so nemški kalki, ki so jih obvladale naše babice. Šporget, kaufen, ajzenponarji, cimlih in podobno. To poletje sva s prijateljico v neki zmerno pijani noči sestavili dve strani dolg seznam takih cvetk (ki ga bom lepega dne objavila, če najdem list). To je najin siloviti prispevek k zgodovini pogovornega jezika osrednje regije.
8.09.2008 ob 22:57 | #
ful kul post:)
Jaz imam kolega, ki se rad zmišljuje nove besede in vztraja pri njih toliko časa da nas vse okuž.
Ti nam kar pripravi še kakšno slovnično zanimivost.
9.09.2008 ob 18:40 | #
@-1- – ja, kalkiranje iz nemščine je tudi meni zanimivo, predvsem pa nerazumljivo, ker z nemščino nimava nikakršnih stikov
Bom pa z veseljem prebrala tisti vajin seznamček … kar pogumno na plano z njim 
(in ne pozabi na prevode 
)
@Tine – lej, jst se načeloma izogibam tem jezikoslovnim postom, tko da ne vem, kdaj bo spet kaj v tem stilu nastalo … kaj pa ti? Se ne bi spopadel s takšnim izzivom? Evo, predlog: napiši en post s tistimi novimi besedami tvojga kolega in da vidimo, koliko razumemo … res dolgo že nisi nič objavil … idealna prilika
9.09.2008 ob 21:32 | #
Sej bom počas kej objavu, tolk da gre to učno obdobje mim pa de dobim kakšne nove inspiracije. Glede tega tvojega predlaganega posta bo pa bolj težko, še mi imamo težave z razumevanjem in zna bit da bi si kdo mislil kaj čudnega o nas:) Pa še licenca bi bla predraga:)
11.09.2008 ob 00:23 | #
Ojoj ljudje, polovico teh besed ne razumem! Kaj so “prfarci” na primer?
14.09.2008 ob 11:56 | #
@Elena – Prfarci so prebivalci Spodnje Idrije – po domače Fara. Prfarci pride od “Pr Far”. Ne vprašaj me, zakaj. Sej je že Anita rekla, da sami čudni tam živijo
15.09.2008 ob 18:58 | #
Opa, kdaj sem pa to rekla?
P’rfarci nismo nič bolj čudni kot ostali slovenceljni.
18.09.2008 ob 09:58 | #