Alter ego – Alisa Svoboda
Že nekaj časa me je mikalo, da tudi sama pokukam v “drugi svet” in sem šla – kot Alisa Svoboda …
Najbolj od vsega me je razveselilo, da imam tudi v tem, virtualnem svetu fotoaparat. Takole je izgledalo kmalu po tem, ko sem prispela na otok (na začetku sem bila čisto gola, potem pa so mi, četudi nisem plačala “članarine”, dali nekaj za oblečt … me zanima, če imajo pralni stroj na tem otoku).
Kot druga jaz, Alisa Svoboda, lahko tudi letim … Kul! V nasprotju z realnim svetom se nisem prav nič bala višine, res ne … Na koncu sem sicer pristala v vodi in čeprav je bila voda čisto nizka, sem jo odnesla brez poškodb. Še dobro, resnici na ljubo, nikjer na otoku nisem zasledila nobene ambulate. Niti zavarovana nisem, razen če velja tisto zavarovanje za tujino preko ZZZS-ja. Ampak to sem že prva jaz … Kakorkoli že … verjetno se v drugi svet ne “rodiš” kot nepopisan list, ampak imaš “prirojeno” že (vsaj) sposobnost pristajanja v nizki vodi, sicer bi bilo verjetno ogromno žrtev “novorojenčkov”. Hmmm, kaj pa pokopališče, obstaja na Drugem svetu? A lahko umrem? Imam več življenj?
Na koncu sem spoznala svojega prvega virtualnega prijatelja – Camerona Koskinena. Tudi on se je ravno vključil v to skupnost, tako da sva izmenjala nekaj filozofskih vprašanj o bistvu (drugega) sveta, potem pa sem mu zabičala, naj pozorno opazuje, ker bom v naslednji sekundi izginila ….
Hmmm… bežim stran, da me še ne zamika!:wink:
28.05.2008 ob 16:24 | #
Ja, kar zanimiv zgleda tole. K une igrice, k smo jih vcas spilal.

Kam sta pa na koncu sla? Na grad, na vecerjo?
Pa si uspela ugotovit iz kje je ta kolega?
Drgac pa tud jest bezim stran, ja.
lp
28.05.2008 ob 21:57 | #
@ST – mislim, da če samo poskusiš, te ne zasvoji, nevarno je potem, ko se zgodi drugič, tretjič, četrtič itd. Sej veš, kako je z odvisnostmi …
Meni prva izkušnja s SL ni bla nč posebnega, tko da ni zdej, da bi me ful mikalo nazaj … Še prvič se je zgodilo čisto po naključju, ker sem se zaradi motenj spanja zbudila prezgodaj in sem v eni od spletnih novic brala nekaj o SL-ju. Da ne bo pomote, nimam namena preostanka življenja preživet v drugem lajfu, mi je prvi kar všeč. Zaenkrat še
No, ampak probat je pa treba, ane?
28.05.2008 ob 22:02 | #
@Lucy – hahaha, na koncu nisva nikamor šla (jst sem verjetno misteriozno izginila, ker sem mogla v službo), to sem pofotkala, še preden sva ugotovila, da se lahko, medtem ko se “pogovarjava”, obrneva drug proti drugemu. Sicer pa je zanimivo, da ko drugi tipka, se to vidi tudi pri uni figurici … premika prstke
28.05.2008 ob 22:07 | #