Grrrr…

Danes ponoči, nekaj minut čez polnoči je zazvonil telefon. V vsaki drugi situaciji bi bila presenečena in začudena, ampak tokrat sem pa vedela, za kaj gre. Lahko bi rekli, da sem včeraj postala skoraj teta. Naša Irenulja, ki se v zelo neodločenem boju s s3cMM-jem poteguje za najbolj zvestega bralca tega bloga, je včeraj iz velikega trebuha preselila v naročje svojo malo štručko. Telefonski klic je bil seveda od mojega »opričenca«, očka Hudija, ki je bil slišati kar »presran«. Me veseli, da jima je uspelo izbrati ime in da ga ne bo izbirala socialna.

P.S.: Zakaj sem vedela, da sta Irenulja in Hudi v porodnišnici, čeprav mi ni nihče povedal? Sedmi čut? Telepatija? Ah, kje pa! Bigbrotherski Statcounterček mi je povedal, da z njunega IP-ja ni bilo obiska že od sedmih zjutraj.

P.P.S.: Sreeeeeeeeeeeeeeeeeeečno mlada družinica!