Žlikrofomata na Kolovratu
Ta vikend sta bila na obisku pri madre de puta madre in stricu N. Maki in Eki – moja bratranca. Eki se je že kakšna dva meseca prej veselil tega obiska predvsem zato, ker jima je mdpm (da skrajšamo) obljubila žlikrofe. Ampak žlikrofe sta morala, preden smo jih vsi skupaj pojedli, tudi pomagati narediti. Najpomembnejšo vlogo sta imela pri pripravljanju »kuglc« in valjanju testa. Tudi zadnja faza (dati-žlikrof-v-usta) jima ni šla slabo od rok. Od 155 žlikrofov ni ostal niti eden …
Ko smo se najedli, smo se odločili, da gremo navkljub slabemu vremenu na ogled muzeja na prostem na Kolovratu, kjer so pred kratkim za obiskovalce preuredili rove in obrambne opazovalnice italijanskih vojakov iz 1. svetovne vojne. Eki na začetku sicer ni bil najbolj navdušen nad idejo, ko pa je bil enkrat v tistih rovih, smo ga pa komaj dohajali …
Na bližnjem vrhu (Klabuk) smo se seveda vpisali v knjigo planincev (Maki namreč že obvlada tudi male pisane črke), potem pa smo še »ilegalno« prestopili mejo in se poslikali v Italiji …
Tako Maki kot Eki sta imela za čez vikend domačo nalogo. Maki je moral iz krompirja narediti žig v obliki snežinke. Na pomoč je priskočil stric N. …
Eki pa je moral za domačo nalogo poiskati najlepši oblak … našli smo ga nad Kolovratom … in ga poslikali, da ga je kasneje lažje narisal … kar primerjajte sami! Lepši od originala 
…
