Grrrr…

Iz flamskega dela Belgije me je pot vodila proti jugu v kraj, ki je sam po sebi precej nezanimiv – uradna verzija imena je Louvain-La-Neuve, zaradi prevladujoče vloge univerze v mestu se železniška postaja imenuje Louvain-La-Neuve-Universite, Belgijci pa ga imenujejo kar Legolandija.

LLN je nastal v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi prepira v Leuvnu – starejšem bratu LLN-ja, ko so se odločili, da bi bilo bolje, da francoski del univerze ločijo od flamskega. Francosko govoreče Belgijce so »izrinili« v LLN, razdelili so si profesorje in študente, dobesedno razpolovili so knjižnico – lihe enim in sode drugim.

Ker pa iz Belgije nikakor ne moreš, ne da bi videl Bruselj, smo se v nedeljo popoldne pod vodstvom Belgijca, ki sicer živi v Južni Afriki, odpravili v center Evrope.

Ogledali smo si najpomembnejše znamenitosti – iz železniške postaje smo najprej odšli na »Grote Markt«, kjer so se predstavljale najrazličnejše folklorne skupine.

Dogajanje nas je vodilo do kipca Manneken Pis, vendar, kot je razvidno tudi iz fotk, je bilo z »dečkom, ki lula« nekaj hudo narobe. Lulal je namreč Kriek, potem pa so stvar uredili. Nekaj (ne)previdnih obiskovalcev je fantek tudi polulal, mi smo se že prej zagrebli za kozarček rujnega, ups – polulanega rdečega.

Bruselj je noro mesto – noro dobro in polno norih ljudi … V roku največ pol ure so nastale te fotke.

Oglasili smo se tudi pri kralju, ki je bil prav zares doma (kar oznanjuje razobešena zastava na njegovi rezidenci).

Člani ekspedicije razen Gillesa Mauricea (Maria, Mihael in meeya) smo se vrnili v »Novi Leuven«. Naše bivanje tu za konec tedna je več kot zadostovalo, da smo si ogledali Louvain-La-Neuve, je bilo pa definitivno prekratko, da bi poskusili vsa belgijska piva. Tale izbor je sestavljen in oštevilčen po pravilu »od najšibkejšega k najmočnejšemu«. Zmagovalec je pivo Bush s 13 odstotki alkohola (na vseh kozarcih sicer piše Bush – da kdo slučajno ne bi pozabil, kateri je glavni).