Grrrr…

Koliko nas Grrrrmi?


site statistics

Kategorije

 

Avgust 2007
P T S Č P S N
« Jul   Sep »
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031  

Arhiv

Gamarjobat Slovenija!

16.08.2007

Helow helow! Midva sva ze aklimatizirana, ceprav morava priznati, da sva kar dozivela en mali kulturni sok. Do Turcije je vse teklo normalno, leti so bili mirni. Adria nam je za vecerjo pripravila burek z jogurtom, Turkish Airlines pa je bil tocen do minutke, v Trabzon smo prileteli se nekoliko prej, kot je bilo napovedano. Letalisce v Trabzonu je spominjalo bolj na kaksen sotor na Dnevih piva kot pa na cisto zaresno letalisce. Tam sva spoznala par srednjih let, Gruzijko in Norvezana, s katerima smo zbarantali taksi do gruzijske meje (Sarpi) za ceno avtobusa. Izkazala sta se za odlicna sopotnika z veliko informacijami in ko sva se hotela znebiti enega Valterja, sva ju izgubila. Na gruzijski meji sta le se onadva prisla skozi carino, tik pred nama pa so tisto okence zaprli, kar je pomenilo, da morava stopiti k sosednjemu na konec vrste, kjer je ze cakalo kaksnih 30 ljudi, vsakemu pa je carinik moral potni list poskenirati, poleg sebe pa je imel dva nadzornika. Po prehodu meje naju obkrozi trop taksistov, ki naju zeli prepeljati do 25 km oddaljenega Batumija. Eden se dobesedno prilepi na naju, gre z nama do turisticnih informacij, kjer naju zaposleni le nekako preprica, da greva z njim, ceprav je veliko drazje kot z marshrutko. Nisva imela se gruzijskih larijev, menjava pa je boljsa v mestu, zato se je on strinjal, da naju prepelje za turske lire. Voznja je bila super adrenalinska, prehitevanje izgleda tako, da gre nujno v skarje, ob tem pa neizmerno trobi tistemu, ki ga prehiteva. No, prezivela sva in tudi enkrat preplacala tole voznjo (najbrz je racunal kot v adrenalinskem parku). Pustil naju je pred hotelom Beso in ker sva bila ze nadvse utrujena, sva se odlocila, da se nastaniva tam navkljub imenu, WC-ju, ki ne splakuje in obupni vlagi v sobi, ki je ze malo smrdela po plesnobi. Odpravila sva se na ogled po Batumiju, blizu obale pojedla najin prvi hachapuri s pivom, ja, Kazbegi je res najboljsi.

Mljask, mljask, hachapuri!

Zvecer sva se odpravila do pristanisca, kjer je bila parkirana Pula, ki pa je ravno takrat odplula domov. Tam sva nasla tudi barcek s spodobnim vecejem, kjer sva se oba olajsala ;-)

Hotel Beso se je izkazal za mafijski hotel, pred katerim so parkirane limuzine, merdzoti, strazi pa jih hud pes, zaradi katerega je eden izmed gostov ponoci znorel in prisilil lastnike, da ga dajo na verigo, “kuza” pa je potem celo noc civkal. Po bolj ali manj naspani noci sva se odpravila na zajtrk – ocvrta sladka zadeva z vanilijevo kremo in ena druga ocvrta pikantna stvar, napolnjena s krompirjem. Potem sva se odpravila na bliznjo trznico, kjer prodajajo vse in se vec. jedilni list

Vstaviva se pri gospe, ki ze pet let vsak dan tam prodaja most iz cisterne. Tarna, da je z izkupickom zelo tezko preziveti. trznica

Za jutri sva zelela v naprej rezervirati karto do Tbilisija, zato sva odsla direktno na avtobusno postajo, kjer nama je potem domacin pomagal do prave blagajne (tam ni ravno najlazje lociti med fotostudiem, barom, masaznim studiem in blagajno). Povejo nama, da avtobus vozi vsako uro do polnoci in da karte niso problem. Popodne sva sla v muzej umetnosti, kjer so bile slike opremljene celo z angleskimi prevodi. Tako sva odkljukala muzejske obveznosti za naslednjih nekaj dni. Nato so se ponovno oglasili zelodcki in privoscila sva si gruzijski hamburger (pikantna zadeva) in seveda pivicko. Sedaj prihajava direkt iz Crnega morja in sva se malo slana … To je pravi dopust!plaza

  • Share/Bookmark

Jože Pučnik, delno oblačno 19C

15.08.2007

In sta šla… Meeya in U. sta se za nekaj časa poslovila od domovine in sta iz “Jožeta Pučnika” odletela v daljno Gruzijo. Najprej do Istanbula, potem pa naprej novim dogodivščinam naproti. K Jožetu jih je pa seveda odpeljal “Belina”, ki bo do nadaljnega v varstvu pri meni. Nekaj fotk ob slovesu…

Še zadnja pijača na domačih tleh… Meeya časti, odslej bo vse pijače plačeval U.

Objem v slovo za objavo na na blogu…

  • Share/Bookmark

Še 1 dan …

14.08.2007

… in evo prve slikce …

Priprave v obliki kupčkanja ;-)

… tole bo pa za Gruzijce – da stestirajo tudi naše dobrote :-)

Za pokušino …

Jutri pa na letališče in “na tipkanje” iz Gruzije!

  • Share/Bookmark

Še 5 dni …

9.08.2007

… do odhoda v Gruzijo. Seveda imam tik pred odhodom dela za nazaj in naprej, zato tudi tako kratek post danes. ;-)

  • Share/Bookmark

Supra

9.08.2007

Supra je prava tradicionalna gruzijska pojedina, požrtija, pijanica in najbrž še kaj zraven.

Hladnim predjedem sledijo dve ali tri glavne jedi in vsemu temu seveda še sladica. Količine pijače so neomejene, nikakor pa se ne sme nazdravljati s pivom! Gruzijci s pivom nazdravljajo samo s svojimi sovražniki. S prijatelji nazdravljajo z vinom ali z žganimi pijačami. Na supri se ne pije, dokler tomada, oseba, ki je zadolžena za zdravice, te ne najavi.

Gruzijske zdravice so dolge in zimprovizirane. Če nazdravijo tebi, ne smeš takoj odgovarjati in se zahvaljevati, ampak počakati, da še drugi dodajo svoje želje, in se potem zahvaliti. Potem je treba nekoliko počakati in prositi tomada za zdravico.

Skratka, treba bo napisat plonk listek … Definitivno pa se bo sem treba poturit!

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisiStarejši zapisi »