Kazbegi – gruzijski Cadrg
V sredo zjutraj sva spakirala le za dva dni in odsla proti vasici v Kavkazu – Kazbegi. Ostalo prtljago sva pustila v hotelu in se danes vrnila. Spet smo odrinili iz kaoticne avtobusne postaje Didube in ker sva imela se malo casa do odhoda, sva se sprehodila naokrog in nasla simpaticno trznico s sladkarijami, kozmetiko, piscanci, metlami itd.
Ob 12. uri se marshrutka napolni do zadnjega sedeza in ze lahko odrinemo. Poleg naju sedita gospe srednjih let, ki sta za popotnico kupili plastenko 2 l piva Kazbegi in ga tocili vsem prisotnim. Ko vrneva kozarcek in se zahvaliva za pivo, v trenutku dobiva novo dozo.
Prispemo v Kazbegi in takoj naju obkrozijo gospe, ki naju skoraj odvlecejo v svoj dom, vendar midva po proporocilu Izraelca vztrajava in isceva Shoreno in Nazi. Starejsa gospa potem pristopi do naju in nama pokaze pot. Nazi je simpaticna gospa, brezposelna, ki pa poleti s pomocjo hcerke Shorene oddaja sobe za turiste. Nikoli se ne gre na avtobusno postajo prerivat za goste, vendar ima vedno polno hiso (dober glas seze v deveto vas). Izraelci so ji naredili celo svojo spletno stran. Ker je tisti dan dezevalo, nisva odsla nikamor, poleg naju pa sta bila pri Nazi se Nemca, starejsi par, Wolfgang in Jutta. Ona govori skoraj vse jezike sveta in se je z Nazi sporazumevala v ruscini, zato smo dobili kar nekaj zanimivih informacij. Ker ni bilo elektrike, smo zvecer ob sveci se malo brali in se potem kmalu odpravili spat. Zjutraj naslednji dan – budnica ob osmih, Nazi pripravi zajtrk, jedli smo res odlicno, vsakemu, ki gre v Kazbegi priporocava tole domacijo (telefonska stevilka Shorene, ki govori zelo dobro anglesko je 899-26-58-13, mail pa ssujashvili@yahoo.co.uk).
Okrog desetih neha dezevati in z nemskim parom se odpravimo v hribe, proti cerkvici Tsminda Sameba (svete trojice), ki je priljubljena turisticna destinacija v Gruziji.
Do cerkvice je kaksno uro hoda, pot naprej do ledenika je tudi lepa – ker ni rastja, se celotno pot vidi ze preden gres na pot. Sla sva se malo naprej, vendar vreme ni bilo najlepse, zato sva se vrnila nazaj v Kazbegi.
Najprej do centra vasi, kjer sva srecala poljski par, ki je bil tudi pri cerkvici in v trnutku, ko se pogovarjava z njima, se mimo pripelje kombi s celjsko registracijo. Greva do trga, kjer po slovensko pozdraviva Petra in Anno (http://shlakiyah.blogspot.com/), ki v Kazbegiju pricakujeta Nikola, ki pa ga Peter ne pozna najbolje, zato misli, da je U. Nikola. Na koncu ugotovimo, da tudi U. pozna Nikola in zadeva se konca na nasi terasi, potem ko izpraznimo liter vina, nekaj pirov, Petrovo viljamovko in dva “Valterja”.
Pomaga nam tudi Jutta, ki pa kakopak Petra in Anno ze pozna, saj so se srecali v Rachi (?). Zjutraj nas poleg dveh psov, ki jih imata Shorena in Nazi, zbudi macek, vendar marshrutka za Tbilisi ze caka in ni izbire, treba je na pot. Sedaj se ze vracava proti zahodu, jutri greva do Gorija in potem nazaj na Crno morje in v Trabzon … Do naslednjega javljanja – gruzijski pozdrav!
