Grrrr…

Koliko nas Grrrrmi?


site statistics

Kategorije

 

Avgust 2007
P T S Č P S N
« Jul   Sep »
 12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031  

Arhiv

Gruzijski zlikrofi in zlikrofoni

19.08.2007

V cetrtek po internet sessionu sva se odpravila na trg Eras, kjer je “prepevala” fontana, med drugim tudi pesem Kalasnikov, ki je velikokrat zaigrana tudi v Guci. Vecer preziviva ob pivu v lokalni pivnici, kjer opazujeva top gruzijsko modo za moske (na eni strani malo spodvihana majica, da se vidi vampic) in avtomobile, ki so nujno na desni strani s poceno sipo. V petek zjutraj preden spakirava, se odpraviva na zajtrk, receptor nekaj panicno vpije za nama, vendar ga pomiriva, da se v urici vracava in da se ne odhajava iz hotela. Ko se vrneva, nama povedo, da morava ze iz sobe, ceprav smo bili dogovorjeni sele ob 12. uri, moj mobi pa kaze 11.00. Niti moje prepricevanje receptorja ne pomaga. Po dveh dneh ugotoviva, koliko je sploh ura v Gruziji. Potem se odpraviva v Gonio z marshrutko in spregledava utrdbo, ki si jo nameravava ogledati, zato pristaneva na zadnji postaji in se odpraviva na bliznjo plazo. Kmalu se zacne oblaciti in ker nama marshrutka ali ne ustavi ali je polna, pristaneva v “Coca-Cola” baru, kjer zaradi nevihte obticiva za dobri dve uri, potem pa le ujameva marshrutko in ze sva na poti nazaj v Batumi. Ker sva ze posteno lacna, po nasvetu Lonely planeta poisceva gostilnico, kjer naj bi imeli najboljse kinkhalije (gruzijski zlikrofi) v mestu. Postreze nama gospa, ki pravi, da je bila na vrhovnem sodiscu v Ljubljani (kaj je tam delala, ne veva, ker komunikacija ni ravno najbolj stekla). Njeno navdusenje nad Slovenijo (pokaze nama magnetek z napisom Slovenija) pa ne pomaga, da naju ne bi prenesla okrog z dalec najvecjo ceno, ki sva jo doslej placala za hrano (23 larijev – cca. 10,50 evrov za dva pira in 35 kinkhalijev). Sicer je cena 0,5 l pira 1 – 1,5 larija (priblizno pol evra), podobno tudi najrazlicnejsih slanih in sladkih zadev v pekarnicah, ki so kar nasitne in nama zadostujejo za en obrok.
Potem se zacne najina pot v sredisce drzave – proti Tbilisiju. Na avtobusni postaji zlahka najdeva marshrutko za najino destnicaijo, tu pa se zacne adrenalinska voznja. Voznik je imel nekoliko drugacen slog voznje kot najin taksist do batumija, zato pa nic manj zastrasujoc – sekanje ovinkov na popolnoma nepreglednih delih ceste in velika hitrost. Najin sosed se je pred zaectkom voznje in tudi vmes veckrat prekrizal, kar je najbrz pripomoglo, da smo do cilja srecno prispeli. Ne veva pa cisto zagotovo, ali je to naredil, ker je tako veren ali ker je doboro poznal voznika.
V Tbilisi prispemo ob pol sestih zjutraj. Na sreco sva ze imela rezerviran hotel in sva vedela naslov (mladenic v cyber cafeju nama ga je napisal celo v gruzijscini za taksista), tako da sva lahko odlozila stvari in se odpravila na opazovanje jutranjega prebujanja mesta. Pesake prispeva do centra – Rustavelija, ki pa je dobesedno celoten v gradnji – prenavljajo plocnike, stavbe, trge … Cez leto ali dve bo to popolnoma drugacno mesto in predvsem veliko bolj evropsko kot sedaj (povsod namrec poleg gruzijske plapolajo tudi zastave Evropske unije). Pred mestno hiso (kjer se U. zelo dobro pocuti ;-) ) spoznava skupino Italijanov, ki so prisli sem s kajaki, radi pa zaidejo tudi na Soco. Tocno opoldne (ko je na voljo soba) sva v hotelu in cez deset minut ze globoko spiva. Po “siesti” se odpraviva na vecerjo v bliznjo restavracijo, kjer narociva solatko in vsak 10 kinkhalijev (v prepricanju, da so podobni kot tisti v Batumiju). Na sreco naju ne razumejo najbolje, saj prinesejo skupno “le” 10 kinhalijev, ki bi jim lahko rekli kar gruzijski zlikrofoni. Narociva tudi pol litra belega gruzijskega vina (3 larije) in ker so kinkhaliji zelo suhi cez cas se pol litra, ki se izkaze za afrodizijak.
Danes zjutraj sva se po zajtrku (matsoni, gruzijski burek) odpravila na pes turo po Tbilisiju – najprej do spomenika Kartlis Deda (mati Gruzija) z mecem za sovraznike in kupico vina za prijatelje, potem do utrdbe Narikala, ki so jo zgradili ze Arabci, uporabljali Perzijci, Rusom pa je tam razneslo skladisce smodnika. Navdusena sva nad lepim razgledom. Spustiva se do term – zveplenih kopeli, kjer so zametki Tbilisija, po njih je Tbilisi tudi dobil ime. Preckava Mtkvari in se napotiva do gromozanske katedrale Svete Trojice, ki je najvecja na Kavkazu in ima neznanega donatorja. Do naslednjic – lep pozdrav iz Tbilisija!
P.S. Slik nama nekako ni uspelo naloziti – Matej, poskusi ti, ce ti uspe (pri slikah – Preglej vse), prva jeTbilisi v prenovi, druga so zlikrofoni in tretja katedrala Sv. Trojice.

  • Share/Bookmark